Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrta akcija za kulturo
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo pripravil četrto akcijo za kulturo, med katero so protestniki zrli v ministrstvo za kulturo in čakali na odziv.
Protestniki so sicer pred enim tednom napovedali, da ob torkih ne bodo več protestirali, saj se bodo pridružili širšim petkovim protestom. Razlog, da so si premislili, so žalitve, vztrajanje oblasti v nedialogu in v stopnjevanju nasilja, ki se je odrazilo v petkovih aretacijah. Te je sprožil prestop zaščitne ograje posameznikov iz njihovega aktiva, ki so želeli pobrati papirnate rekvizite.
Protestniki so na četrti akciji pripravili teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, oni pa občinstvo. S sabo so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli v tišini 15 minut, s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Ob koncu je nepričakovano performans izvedel tudi plesalec iz Japonske, ki živi in dela v Sloveniji.
Vse torkove akcije so pripravili ob 15. uri, v času, ko naj bi po njihovem ministrstvo še delalo, vendar se tam, kot pravijo, nihče ne zgane. To se po njihovem kaže tudi v pomanjkanju razvojno usmerjenih ukrepov, ki bi zagnali polje kulture zaradi posledic epidemije. Ministra Vaska Simonitija pozivajo k predstavitvi ukrepov ali pa naj ukrepa predsednik vlade Janez Janša.
Četrta akcija za kulturo
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo pripravil četrto akcijo za kulturo, med katero so protestniki zrli v ministrstvo za kulturo in čakali na odziv.
Protestniki so sicer pred enim tednom napovedali, da ob torkih ne bodo več protestirali, saj se bodo pridružili širšim petkovim protestom. Razlog, da so si premislili, so žalitve, vztrajanje oblasti v nedialogu in v stopnjevanju nasilja, ki se je odrazilo v petkovih aretacijah. Te je sprožil prestop zaščitne ograje posameznikov iz njihovega aktiva, ki so želeli pobrati papirnate rekvizite.
Protestniki so na četrti akciji pripravili teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, oni pa občinstvo. S sabo so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli v tišini 15 minut, s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Ob koncu je nepričakovano performans izvedel tudi plesalec iz Japonske, ki živi in dela v Sloveniji.
Vse torkove akcije so pripravili ob 15. uri, v času, ko naj bi po njihovem ministrstvo še delalo, vendar se tam, kot pravijo, nihče ne zgane. To se po njihovem kaže tudi v pomanjkanju razvojno usmerjenih ukrepov, ki bi zagnali polje kulture zaradi posledic epidemije. Ministra Vaska Simonitija pozivajo k predstavitvi ukrepov ali pa naj ukrepa predsednik vlade Janez Janša.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov