Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
Zapiski izza meje, Mala Dorritova, Ervin Fritz, To noč sem jo videl, kresnikov nagrajenec in Prijatelj
“Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere,” opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Poslušate ga lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 19.00 na programu Ars.
Za Humoresko tega tedna smo izbrali odlomek iz romana Mala Dorritova; najprej je bil objavljen v nadaljevanjih med letoma 1855 in 1857. Dorritova iz naslova je Amy, najmlajša članica družine Dorrit, ki se je rodila in odraščala v marshalseajski ječi za dolžnike v Londonu. Arthur Clennam jo sreča potem, ko se po dvajsetih letih vrne v London. V romanu Charles Dickens satirično slika pomanjkljivosti oblasti in družbe, med njimi institucijo dolžniške ječe, kamor so zapirali dolžnike, dokler niso odplačali dolgov. V tej ječi je bil zaprt tudi Dickensov oče.
V romanu Dickens duhovito smeši britansko birokracijo; slišali boste odlomek iz 10. poglavja, v katerem se norčuje iz izmišljenega Urada za zapletanje javnih zadev, ki pa ima mnogo lastnosti resničnega uradniškega sveta, tudi sodobnega. Roman je prevedla Mira Mihelič.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 22. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo enaindvajseti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
Ervin Fritz bo ta teden dopolnil 80 let in v oddaji Literarni večer v torek, 23. junija, ob 21.05 na programu Ars se bomo ob okroglem življenjskem jubileju poklonili pesniku.
V oddaji Literarni nokturno boste lahko na kresnikov večer, 23. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) slišali odlomek iz romana Draga Jančarja To noč sem jo videl, s katerim je sodobni klasik kresnikovo žirijo prepričal leta 2011, 11. junija letos pa mu je prinesel tudi priznanje za najboljši s kresnikom nagrajeni roman med leti 2010 in 2019.
Ta vojni, ljubezenski in hkrati zgodovinski roman je Jančarjev deveti, v njem pa je prikazal zgodbe petih posameznikov. Resnično ozadje, na katerem je fikcijsko gradil, so podatki in pričevanja o medvojnih in predvojnih dogodkih na gradu Strmol, o zadnjih letih Ksenije in Rada Hribarja. Leta 2011 je žirija za kresnika v utemeljitvi zapisala, da roman To noč sem jo videl prinaša eno od najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.
Naslednji dan bomo v oddaji Literarni nokturno, torej v sredo, 24. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) večer posvetili letošnjemu kresnikovemu nagrajencu 2020.
Sigrid Nunez je ameriška pisateljica, rojena leta 1951. Njen sedmi roman Prijatelj je izšel leta 2018; avtorica je zanj prejela national book award in še več drugih nagrad. Med njenimi deli velja omeniti tudi biografijo Susan Sontag.
Roman Prijatelj je ganljiva pripoved o tem, kako se pripovedovalka, po poklicu pisateljica in predavateljica književnosti, sooča z izgubo dolgoletnega prijatelja in mentorja, pisatelja, ki stori samomor. Na pol proti svoji volji vzame k sebi na dom njegovega psa, ki trpi zaradi nedoumljive izgube svojega gospodarja. Življenje se ji zaplete, na žival, ki ji obrne na glavo njen vsakdanjik in povzroči kup težav, pa se sčasoma naveže in med njima se stke globoka vez. Odlomek iz romana Sigrid Nunez Prijatelj je prevedla Miriam Drev.
Spored literarnih oddaj med 21. in 27. junijem
21. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: O uradu za zapletanje javnih zadev
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Nives Vidrih: Zapiski izza meje
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Geraldine Brooks
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tone Škrjanc: Vonj Pačulija22. junij
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Predrag Crnković: Makrobiotika23. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Ervin Fritz, jubilant
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Drago Jančar: To noč sem jo videl24. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
France Prešeren: Viteštvo stroge oblike
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Dobitnik kresnika desetletja25. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Miran Jarc: Slovenski soneti26. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mihail Bulgakov: Pustolovščine Čičikova27. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Uroš Zupan: Črtice
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Sigrid Nunez: Prijatelj
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
Zapiski izza meje, Mala Dorritova, Ervin Fritz, To noč sem jo videl, kresnikov nagrajenec in Prijatelj
“Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere,” opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Poslušate ga lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 19.00 na programu Ars.
Za Humoresko tega tedna smo izbrali odlomek iz romana Mala Dorritova; najprej je bil objavljen v nadaljevanjih med letoma 1855 in 1857. Dorritova iz naslova je Amy, najmlajša članica družine Dorrit, ki se je rodila in odraščala v marshalseajski ječi za dolžnike v Londonu. Arthur Clennam jo sreča potem, ko se po dvajsetih letih vrne v London. V romanu Charles Dickens satirično slika pomanjkljivosti oblasti in družbe, med njimi institucijo dolžniške ječe, kamor so zapirali dolžnike, dokler niso odplačali dolgov. V tej ječi je bil zaprt tudi Dickensov oče.
V romanu Dickens duhovito smeši britansko birokracijo; slišali boste odlomek iz 10. poglavja, v katerem se norčuje iz izmišljenega Urada za zapletanje javnih zadev, ki pa ima mnogo lastnosti resničnega uradniškega sveta, tudi sodobnega. Roman je prevedla Mira Mihelič.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 22. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo enaindvajseti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
Ervin Fritz bo ta teden dopolnil 80 let in v oddaji Literarni večer v torek, 23. junija, ob 21.05 na programu Ars se bomo ob okroglem življenjskem jubileju poklonili pesniku.
V oddaji Literarni nokturno boste lahko na kresnikov večer, 23. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) slišali odlomek iz romana Draga Jančarja To noč sem jo videl, s katerim je sodobni klasik kresnikovo žirijo prepričal leta 2011, 11. junija letos pa mu je prinesel tudi priznanje za najboljši s kresnikom nagrajeni roman med leti 2010 in 2019.
Ta vojni, ljubezenski in hkrati zgodovinski roman je Jančarjev deveti, v njem pa je prikazal zgodbe petih posameznikov. Resnično ozadje, na katerem je fikcijsko gradil, so podatki in pričevanja o medvojnih in predvojnih dogodkih na gradu Strmol, o zadnjih letih Ksenije in Rada Hribarja. Leta 2011 je žirija za kresnika v utemeljitvi zapisala, da roman To noč sem jo videl prinaša eno od najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.
Naslednji dan bomo v oddaji Literarni nokturno, torej v sredo, 24. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) večer posvetili letošnjemu kresnikovemu nagrajencu 2020.
Sigrid Nunez je ameriška pisateljica, rojena leta 1951. Njen sedmi roman Prijatelj je izšel leta 2018; avtorica je zanj prejela national book award in še več drugih nagrad. Med njenimi deli velja omeniti tudi biografijo Susan Sontag.
Roman Prijatelj je ganljiva pripoved o tem, kako se pripovedovalka, po poklicu pisateljica in predavateljica književnosti, sooča z izgubo dolgoletnega prijatelja in mentorja, pisatelja, ki stori samomor. Na pol proti svoji volji vzame k sebi na dom njegovega psa, ki trpi zaradi nedoumljive izgube svojega gospodarja. Življenje se ji zaplete, na žival, ki ji obrne na glavo njen vsakdanjik in povzroči kup težav, pa se sčasoma naveže in med njima se stke globoka vez. Odlomek iz romana Sigrid Nunez Prijatelj je prevedla Miriam Drev.
Spored literarnih oddaj med 21. in 27. junijem
21. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: O uradu za zapletanje javnih zadev
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Nives Vidrih: Zapiski izza meje
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Geraldine Brooks
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tone Škrjanc: Vonj Pačulija22. junij
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Predrag Crnković: Makrobiotika23. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Ervin Fritz, jubilant
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Drago Jančar: To noč sem jo videl24. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
France Prešeren: Viteštvo stroge oblike
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Dobitnik kresnika desetletja25. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Miran Jarc: Slovenski soneti26. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mihail Bulgakov: Pustolovščine Čičikova27. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Uroš Zupan: Črtice
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Sigrid Nunez: Prijatelj
Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.
Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.
S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.
S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"
Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.
Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.
Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke
Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.
Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.
Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.
V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.
Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja
Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.
Neveljaven email naslov