Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
V 22. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo od južnih obal Črnega morja preko Bosporja odpluli v vzhodno Sredozemlje. Med drugim bomo slišali glasbo, ki so jo navdihnili pontski kralj Mitridat, Ifigenija, Paris in Helena, Hektor in Andromaha, Sapfo ter mnoge druge antične osebnosti. Na sporedu bo glasba Albana Berga, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Leonarda Vincija, Mikisa Theodorakisa, Christopha Willibalda Glucka, Franza Schuberta, Hectorja Berlioza in Maurica Ravela.
V oddaji Zakladi Črnega morja, enaindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere, se bomo iz Istanbula odpravili proti severu, vzdolž zahodne obale Črnega morja. Na naši poti bomo obiskali Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, Rusijo in Gruzijo, na sporedu pa bo glasba Georgeja Enescuja, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Borodina, Sergeja Prokofjeva, Modesta Musorgskega, Sergeja Rahmaninova, Christopha Willibalda Glucka in Franza Liszta. Slišali bomo tudi bolgarski ples v izvedbi Jordija Savalla in ljudskih godcev ter odlomke iz besedil Aleksandra Puškina, Ane Ahmatove in Antona Čehova.
Že v prejšnji oddaji smo prispeli v Istanbul in spoznali delček njegove bogate glasbene dediščine, v 20. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. pa bomo podrobneje raziskali utrip mesta, ki predstavlja glavno stičišče vzhoda in zahoda. Predvajali bomo glasbena dela Luigija Arditija, Augusta Ritterja von Adelburga, Isaaca Albéniza, Ulvija Cemala (izg. džemala) Erkina, Ahmeda Adnana Sayguna, Melihe Doguduyal, Gaetana Donizettija, Georgija Minčeva ter glasbo danes enega najbolj prepoznavnih in razvpitih turških glasbenikov – Fazila Saya. Prebrali bomo tudi nekaj odlomkov Pierra Lottija, francoskega pisatelja, ki se je zaljubil v Turčijo in Istanbul ter z izbranimi besedami opisoval veličino in lepote največjega turškega mesta.
V devetnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo raziskovali glasbeno kulturo Istanbula in klasično glasbo, ki so jo navdihnili značilni vzorci izvirne turške glasbe. Na sporedu bo glasba Johanna Sebastiana Bacha, Dimitrija Kantemirja, Josepha Martina Krausa, Françoisa Rebela, Françoisa Francourja, Jeana-Baptista Lullyja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Selima III., Josepha Haydna in Gabriela Fauréja.
V osemnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo najprej spoznali življenje, delo in obrede menihov, ki so že v 9. stoletju naselili območje ob gori Atos v vzhodni Grčiji. V drugem delu oddaje bomo nadaljevali pot proti vzhodu in prispeli v starodavni Konstantinopel. Poleg obredne glasbe menihov bomo predvajali tudi dela Einojuhanija Rautavaare, Dimitrija Kantemirja, Giovannija Battiste Toderinija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Xaverja Süssmayrja, Franza Antona Hoffmeistra, Ludwiga van Beethovna in drugih.
Sedemnajsto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo v celoti posvetili božanskemu Orfeju. Ob temah, ki jih priklicuje Orfejev mit – ljubezen, umetnost, lepota, skrivnost, nadnaravno –, so pesniške, dramatske, filozofske, predvsem pa glasbene zamisli zahodnega sveta dosegle svoj najvišji izraz. V oddaji bomo slišali, kako so ga uglasbili Jacopo Peri, Claudio Monteverdi, Marc-Antoine Charpentier, Johann Adolph Hasse, Christoph Willibald Gluck, Joseph Haydn, Yannis Markoupolos, Kurt Weill in Igor Stravinski.
V šestnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo zapustili starodavne Atene in odpotovali proti vzhodu na bližnje Egejske otoke. Najprej bomo predvajali deli Nikosa Skalkotasa in Iannisa Xenakisa, dveh osrednjih grških skladateljev 20. stoletja, nato pa bodo oddajo prepletali antični glasbeni primeri, ljudske pesmi, poezija Friedricha Schillerja in glasba Johanna Friedricha Agricole, Franza Schuberta, Luca Marenzia, Briana Ferneyhougha in Salvatoreja Sciarrina.
Petnajsta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je posvečena Atenam, najpomembnejšemu mestu antične in sedanje Grčije. V oddaji bomo predvajali sklepni del opere Alkestida Antona Schweitzerja, dva antična glasbena primera v izvedbi ansambla Melpomen, odlomek iz opere Kserks Georga Friedricha Händla, na sporedu pa bodo še glasbeni odlomki iz skladb Erika Satieja, Victorja de Sabate, Luigija Dallapiccole in Ludwiga van Beethovna.
Mogočni ditirambi velikih dionizij so od nekdaj vzbujali domišljijo ne samo skladateljev, temveč tudi pesnikov. V prvem delu štirinajste oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili ditirambu. V svoji pesmi ga je opisal Friedrich Schiller, njegovi verzi pa so navdihnili mnoge skladatelje, med drugim tudi Franza Schuberta. Slišali bomo tudi, kako so si ditiramb predstavljali Václav Tomášek, Nikolaj Medtner in Igor Stravinski. Drugi del oddaje bo namenjen Evripidovi Alkestidi. Velikega dramatika je navdihnila stara grška ljudska zgodba o tesalskem kralju Admetu in lepotici Alkestidi, antična snov pa je bila zelo priljubljena v baroku in zgodnjem klasicizmu. Spoznali bomo, kako so njuno zgodbo v opero prelili Jean-Baptiste Lully, Georg Friedrich Händel in Christoph Willibald Gluck.
Osrednje mesto v trinajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je namenjeno mitu o Prometeju. Zgodba o junaku, ki je proti Zevsovi volji ljudem prinesel ogenj in zato trpel strahotne muke, je navdihnila številne skladatelje; med drugim Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in Aleksandra Skrjabina, ki so mit o prinašalcu ognja vsak po svoje prelili v glasbo. Poleg tega boste v oddaji lahko poslušali tudi dva antična primera Evripidove glasbe ter odlomka iz Elektre Richarda Straussa in istoimenske opere Mikisa Theodorakisa.
Grška mitologija je od renesanse naprej navdihnila številne ustvarjalce najrazličnejših umetnosti, še posebej glasbene. V dvanajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so tako ali drugače našli navdih v bogatem mitološkem izročilu antične Grčije. Na sporedu bo glasba Antonia Vivaldija, Carla Orffa, Johna Blowa, Alessandra Scarlattija, Nikosa Mamangakisa, Hansa Wernerja Henzeja, Eliotta Carterja, Pietra Antonia Locatellija in Richarda Straussa, oddajo pa bomo začeli s tretjo Gimnopedijo Erika Satieja.
V sedmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo spoznali del glasbene zapuščine Reke, Kvarnerja in otokov severne Dalmacije, predvajali pa bomo tudi dela, ki so tako ali drugače povezana z omenjenim območjem. Na sporedu bo glasba Alme Mahler, Ivana Zajca, Johanna Straussa mlajšega, Franza Leharja, Dina Cianija, Igorja Stravinskega, Borisa Papandopula, neznanega skladatelja iz 12. stoletja, Andrija Patricija in Jakova Gotovca.
V osmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo odkrivali najbolj zanimiva glasbena dela nekaterih skladateljev, ki so živeli ali delovali na območju dveh zgodovinsko pomembnih obalnih mest – Splita in Dubrovnika – ali pa so v omenjenih krajih našli navdih za svoja dela. Slišali bomo glasbo Josipa Hatzeja, Jakova Gotovca, Damjana Nembrija, Tana Duna, Vincenza Comnena, Luke Sorkočevića, Ivana Mane Jarnovića, Petra Obradovića in drugih…
V oddaji s podnaslovom Od obal Črne gore in Albanije do Krfa iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali pot vzdolž jugovzhodne obale Jadranskega morja in poslušali glasbena dela, ki so tako ali drugače povezana s tem območjem. Na sporedu bo glasba Maurica Ravela, Antonia Vivaldija, Ivana Brkanovića, Tonina Harapija, Kozme Lare, Thomasa Simakuja, Luigija Dallapiccole in Peggy Glanville-Hicks, slišali pa bomo tudi pet dragocenih primerov albanske ljudske glasbe, ki jih v svojem osebnem arhivu hrani Carlo de Incontrera.
V enajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo odpravili od otoka Krfa naprej proti južni Itaki. Otoku je nekoč kraljeval Odisej, Odisejeva vrnitev na Itako pa je tema, ki se v zgodovini glasbe pojavi večkrat in tako bomo v današnji oddaji predvajali glasbene primere Claudia Monteverdija, Nikosa Skalkottasa in Luigija Dallapiccole. Naše potovanje bomo nadaljevali v misterioznih Delfih, popku sveta, kot ga je določil veliki Zevs. Slišali bomo nekaj glasbenih primerov iz antičnega časa, na sporedu pa bo še glasba Huga Wolfa, Johannesa Brahmsa, Clauda Debussyja, Christopha Willibalda Glucka in Benjamina Brittna.
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje.« Uvodna misel iz romana Ana Karenina je izhodišče razmišljanj letošnjih maturantov, ko bodo pisali esej iz književnosti. Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je like v romanu osvetlil z različnih zornih kotov in jih prikazal kot polnokrvne osebe. Njihove dileme ob iskanju sreče, ljubezni in življenjskega smisla, vprašanja o zvestobi svoji ali družbeni etiki, posledice njihovih odločitev, relativnost življenjske sreče in nesreče – vse to so teme, ki ne prinašajo enoznačnih odgovorov. Literarni večer o romanu je pripravila Nada Barbarič Naskov.
V šesti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali potovanje vzdolž obale istrskega polotoka. Najprej se bomo ustavili v Poreču in Rovinju, kjer so v 16. stoletju delovali Andrea starejši iz Motovuna, Francesco in Gabriele Sponga, nato pa se bomo premaknili v Pulj, ki so ga na začetku 19. stoletja zaznamovali zvoki mornariških godb in avstro-ogrska glasba izpod peres Ferdinanda Preisa in Franza Leharja. Oddajo bomo sklenili v Opatiji, znamenitem letovišču, ki je gostilo številna znana umetniška imena, na sporedu pa bo še glasba Geoffreyja Molyneauxa Palmerja, Luciana Beria, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa in Marcela Tyberga.
Interpretacija: Damjana Černe Pesem je bila prvič objavljena v oddaji Lirični utrinek: 17. 7. 2012
V peti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili glasbi širšega območja Istre. Pri tem bomo posebno pozornost namenili baročni glasbeni zapuščini Kopra, ki so jo med drugim oblikovali Gabriello Puliti, Antonio Tarsia in Giuseppe Tartini, slišali pa bomo tudi dela, pod katera so se podpisali Antonio Smareglia, Andrea Gabrieli, Nicola Porpora, Uroš Rojko in Luigi Dallapiccola.
Z literarnim večerom o romanu Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov nagovarjamo slovenske maturante, ki bodo pisali maturitetni esej na temo Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje. Roman pripoveduje o ženski, ki živi v zlati kletki, željna ljubezni, pozornosti in razumevanja, česar pa pri možu ne dobi. Za radijsko predstavitev je roman pripravila Miriam Stanonik.
Neveljaven email naslov