Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.
6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.
Trije izstopajoči filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma so se znašli v sekciji Intimni in globalni portreti. O njih v premisleku Gorazda Trušnovca.
V sklopu aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev so na 23. festivalu dokumentarnega filma predstavili med drugim film Nokturno priznanega italijansko-ameriškega režiserja Gianfranca Rosija, film Disident Bryana Fogla, ki obravnava umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija in Neprebojen Todda Chandlerja, ki problematizira kulturo strelskih obračunov v ZDA, še posebno na osnovnih šolah. Ogledala si jih je Tina Poglajen.
Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič
Na spletnem Kinodvoru si lahko ogledate dokumentarec Zakaj skačem. Film s svojo sporočilnostjo izzove naše predstave o avtizmu. Nastal je po istoimenski knjigi, ki jo je pri trinajstih letih napisal Naoki Higashida, avtistični negovoreč deček. V njej je opisal svoje drugačno dojemanje sveta. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Pred dnevi je švedski svet za umetnost razglasil letošnjega nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Namenili so jo francoskemu pisatelju Jean – Claudu Mourlevatu, ki v svojih knjigah velikokrat obnavlja pravljične motive in posodablja epske vsebine o večnih temah sveta in človeka. Žal nobena izmed njegovih knjig ni prevedena v slovenski jezik. Če v njegovem pisanju lahko zasledimo nekaj duha uporne Pike Nogavičke in avtorice dogodivščin te odraščajoče deklice, ki nasprotuje družbenim konvencijam - pisateljice Astrid Lindgren, pa je izvirna Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv.
Mario Uršič se je rodil v Trstu, kjer je ves čas tudi živel. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo. V zgodnjem obdobju je bilo pomembno njegovo sodelovanje z Jožetom Babičem, kasneje pa se je uveljavil kot dozorel in samosvoj gledališki ustvarjalec. Režiral je več kot 70 predstav v raznih slovenskih gledališčih, najtesneje pa je bil povezan s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo pomembno njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici, kjer je veliko režiral in bil dve leti umetniški vodja. Sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Celju in bil večkrat gost italijanskih gledališč. Posnel je tudi nekaj filmov za televizijo in režiral 80 radijskih iger na Radiu Trst. Svoj avtorski izraz je oblikoval na osnovi »stiliziranja, modernizacije in mediteranskosti«, pristopov, ki jih je prepletal v svojih režijah. Mario Uršič je rahločuten in kultiviran ustvarjalec, s čimer se je zapisal med dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, kjer je ustvaril največ ter požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, med temi Borštnikovo za režijo in za scenografijo leta 1988, dve leti kasneje nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je prvi dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo primorska gledališča.
Neveljaven email naslov