Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Predstavljamo dva odlična filma, ki sta tudi slovenski koprodukciji. Prvega podpisuje makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska. Scenarij za njen film Bog obstaja, ime ji je Petrunija izhaja iz resničnega dogodka. Drugi koprodukcijski film je posnela mlada hrvaška režiserka Dana Budisavljević – z Dnevnikom Diane Budisavljević je že poleti dvignila na noge puljsko Areno in postala zmagovalka festivala. Poseben filmski univerzuma maestra Roya Anderssona pa povzema film O neskončnosti, ki je sestavljen iz kratkih, tudi zelo duhovitih vinjet o stiskah in srečah našega vsakdana. Ali kot pravi eden izmed likov v filmu - Glavno je, da smo živi, se vam ne zdi?!
Po projekcijah na sarajevskem festivalu je še Liffe najbolj radovednim pokazal prva dela nove domače kriminalne serije Jezero; v jesenske kostanjeve gozdove, med suho listje in ježice, v magijo skrajnega slovenskega zahoda gledalca odpelje film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prvenec Gregorja Božiča. Ken Loach pa je izhodišče svoje nove filmske zgodbe Med tem ko vas ni bilo postavil v Newcastle, kjer družina sanja o svojem stanovanju.
Liffe je v sredo odprl avtobiografski film Abela Ferrare, ki zadnja leta živi in ustvarja v Rimu. Willem Dafoe, ki je upodobil že Piera Paola Pasolinija v prejšnjem avtorjevem filmu, je v filmu Tommaso odigral režiserja samega, njegova resnična žena in hči sta odigrali sami sebe. Ferrari, ki si je ustvaril ime predvsem z vrsto žanrskih filmov, ki so postali kultni, na primer s Tatovi teles in z Angelom maščevanja, je na festivalu namenjena sekcija Posvečeno. Tesa Drev se je srečala z režiserjem.
Retrospektivni del Liffa je posvečen belgijsko-francoski cineastki Agnes Varda in njeni več kot 60 let trajajoči ustvarjalni poti, ki je usodno zaznamovala filmsko razmišljanje mnogih, ki so prišli za njo. Letos preminula Varda je snemala na vseh koncih sveta. Njena zvedavost jo je vodila do Kube, kjer je pred kamero postavila Fidela Castra. Zvedavost pa je vodila tudi programskega direktorja Liffa Simona Popka, ki je pripravil prvi celovitejši pregled kubanskega filma pri nas. Liffovo retrospektivo kubanskega filma predstavlja Denis Valič.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo. V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje. Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
Nocoj se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja najbolj pričakovani filmski dogodek leta, Liffe. Organizatorji na jubilejnem 30. ljubljanskem filmskem festivalu pričakujejo milijontega obiskovalca. V šestih ljubljanskih kinih in še v treh v Mariboru, Novem mestu in Celju bodo do 24. novembra zavrteli 97 celovečernih in 18 kratkih filmov.
Liff se začenja in sicer že tridesetič po vrsti. Prvih 18 let ga je vodila Jelka Stergel. Kot je dejala v Arsovem forumu, ki bo na sporedu jutri ob 14.05 na Tretjem, je danes ponosna, da je festival uspel predstaviti najboljše filmske avtorje že na njihovih začetkih ...
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil France Štiglic, avtor 15ih igranih celovečercev, med katerimi je tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji iz leta 1948, ter avtor vrste kratkih, dokumentarnih filmov in petih televizijskih nadaljevank. Že oktober je bil v Slovenski kinoteki posvečen retrospektivi njegovih del, še do petka je v teku 1. Slovenski teden filma, namenjen filmski vzgoji, v središču katerega je prav tako Štiglic, danes pa bo v Kranju na ogled njegov na novo digitalno restavriran film Tistega lepega dne. Poroča Tesa Drev.
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
O polemiki, ki je zadnje tedne zaposlovala gledališko javnost. Potem ko je 19. oktobra novinar Peter Rak v časniku Delo opozoril, da naj bi Slovensko mladinsko gledališče zadnjih letih izgubilo polovico zvestega občinstva, umetniški ansambel pa naj bi bil razdeljen, se je danes odzvalo še vodstvo Slovenskega mladinskega gledališča in ovrglo navedbe iz članka. Urban Tarman.
V ponedeljek so v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopili violončelista Marco Testori in Gregor Fele ter čembalist Domen Marinčič. Glasbeniki so nastopili v okviru festivala Cellofest in izvedli program baročnih skladb za dva violončela in čembalo. Prispevek Marka Šetinca.
V ponedeljek se je po štirih mesecih prenovitvenih del znova odprl Muzej sodobne umetnosti v New Yorku. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom je muzej razširil razstavne površine za tretjino. Prispevek ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.
V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.
V slovenskem programu izstopa gostovanje Draga Jančarja na enem izmed najuglednejših prizorišč frankfurtskega sejma, tako imenovani Modri zofi, ki ga sooblikujejo štirje medijski partnerji. Pogovor je tekel o romanu In ljubezen tudi, ki se je v septembru znašel na samem vrhu lestvice avstrijske radiotelevizije ORF. Aleksander Čobec je Draga Jančarja povabil pred mikrofon tik pred njegovim današnjim nastopom v Frankfurtu.
V Frankfurtu poteka mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Na njem se predstavlja okoli 7500 razstavljavcev iz 109 držav, častna gostja je Norveška. Med osrednjimi gosti sejma je nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Več pa Aleksander Čobec v pogovoru z Miho Kovačem, profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti.
»Avstrijski Van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista. Pretekli konec tedna so v dunajskem Leopoldovem muzeju odprli razstavo, ki tega sopotnika Egona Schieleja, Oskarja Kokoschke ter Gustava Klimta predstavlja v širšem kontekstu. Več o razstavi, ki bo odprta do dvajsetega januarja prihodnje leto, pa Gregor Podlogar.
Sklenil se je Festival slovenskega filma v Portorožu. Prikazanih je bilo 106 filmov, 57 v tekmovalnem programu. Festival je izzvenel v znamenju poziva tako nagrajenega režiserja Gregorja Božiča kot žiranta Roka Bička, da dobri filmi zahtevajo dobre pogoje dela, s tem sta spomnila na obljubo slovenske politike na Odboru za kulturo DZ, da je slovenskemu filmu potrebno do leta 2022 zvišati sredstva na 11 milijonov evrov. Matej Juh:
V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti so odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica, ki je medtem postala svetovna zvezda, se s postavitvijo z naslovom Čistilec, nekakšno retrospektivo svojega ustvarjanja, čeprav sama tega izraza ne mara, po 44-ih letih vrača v rojstvo mesto. Razstava je premiero doživela leta 2017 na Švedskem, v Oslu jo je obiskala srbska premierka in takrat Marino Abramović povabila v Srbijo, ki je tako sedma država, kjer si je dela mogoče ogledati. In v Beogradu, pravijo organizatorji in obiskovalce, presega dosedanje postavitve.
Neveljaven email naslov