Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deveta simfonija in Klavirski koncert št. 3 Ludwiga van Beethovna.
Prvi od veličastnih poletnih koncertov, posvečenih 250-letnici rojstva Ludviga van Beethovna, bo vključeval dve monumentalni deli iz opusa tega velikana orkestrske glasbe. Tretji klavirski koncert in 9. simfonija sta v več pogledih revolucionarna; simfonija v 4. stavku vključuje zbor s himnično Odo radosti Friedricha von Schillerja, ki opeva enotnost, bratstvo in ljubezen med narodi. Za vznemirljive izvedbe mojstrovin bodo poskrbeli domači in tuji solisti: prva dama slovenskega pianizma, Dubravka Tomšič Srebotnjak, domači pevski primadoni, Sabina Cvilak in Monika Bohinec, ter latvijski bas-baritonist Egils Silins, ki je reden gost opernih festivalov, kot so Tanglewood, Savonlinna in Glyndebourne. Dogodek par excellence z orkestrom Slovenske filharmonije in Komornim zborom Megaron bo vodil slavni švicarski dirigent, Charles Dutoit, ki je že dve sezoni angažiran pri Sanktpeterburškem filharmoničnem orkestru in je prejemnik častne nagrade na področju klasične glasbe, zlate medalje Kraljevega filharmoničnega združenja Velike Britanije.
Deveta simfonija in Klavirski koncert št. 3 Ludwiga van Beethovna.
Prvi od veličastnih poletnih koncertov, posvečenih 250-letnici rojstva Ludviga van Beethovna, bo vključeval dve monumentalni deli iz opusa tega velikana orkestrske glasbe. Tretji klavirski koncert in 9. simfonija sta v več pogledih revolucionarna; simfonija v 4. stavku vključuje zbor s himnično Odo radosti Friedricha von Schillerja, ki opeva enotnost, bratstvo in ljubezen med narodi. Za vznemirljive izvedbe mojstrovin bodo poskrbeli domači in tuji solisti: prva dama slovenskega pianizma, Dubravka Tomšič Srebotnjak, domači pevski primadoni, Sabina Cvilak in Monika Bohinec, ter latvijski bas-baritonist Egils Silins, ki je reden gost opernih festivalov, kot so Tanglewood, Savonlinna in Glyndebourne. Dogodek par excellence z orkestrom Slovenske filharmonije in Komornim zborom Megaron bo vodil slavni švicarski dirigent, Charles Dutoit, ki je že dve sezoni angažiran pri Sanktpeterburškem filharmoničnem orkestru in je prejemnik častne nagrade na področju klasične glasbe, zlate medalje Kraljevega filharmoničnega združenja Velike Britanije.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov