Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Črni obroč

03.07.2020


Vabljeni k poslušanju enajstih delov vsak večer ob 19.00.

Črni obroč, novi roman Marija Čuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Na slovenski knjižni trg prihaja tako prav ob stoti obletnici fašističnega napada na monumentalno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, zgrajeno leta 1904. Hkrati pa je požig simbolno pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo –požig in zločin povzročena v mestu v zalivu zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno
Marij Čuk.

Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.

Roman Črni obroč je ocenila Tadeja Krečič Scholten.

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad  jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«
Marij Čuk

Na 3. programu, programu Ars, bo Črni obroč v nadaljevanjih slišati vsak večer ob 19.00. Prvega 3. julija in zadnjega 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvočne knjige je Alen Jelen.

»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla. Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost
Alen Jelen.

Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.

»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«
Patrizia Jurinčič Finžgar

Trst 2020 (https://ars.rtvslo.si/trst-2020/)
Na programu Ars bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno umetniške oddaje, ki bodo obeležile stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu:

Lirični utrinek
6. 7. (ob 8.00 in 19.25) Jurij Paljk: Skoraj bi se mi zapisalo mesto Trst
7. 7. (ob 8.00 in 19.25) Alenka Rebula: Pismo dobremu človeku
8. 7. (ob 8.00 in 19.25) Janko Samec: Trst
9. 7. (ob 8.00 in 19.25) Marko Kravos: Zamejska žalostna
10. 7. (ob 8.00 in 19.25) Tomaž Šalamun: Acquedotto
11. 7. (ob 8.00 in 19.55) Bruna Marija Pertot: Človek in morje
12. 7. (ob 8.00) Miroslav Košuta: Jutrišnje tržaško jutro
13. 7. (ob 8.00 in 19.25) Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Literarni nokturno
8. 7. (ob 23.50) Miroslav Košuta (bere svoje pesmi): Jutro gre na trg
9. 7. (ob 23.50) Irena Žerjal: Pesmi
10. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Trg Oberdan
11. 7. (ob 23.50) Marko Kravos: Pesmi
12. 7. (ob 23.50) Alojz Rebula: Kačja roža
13. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Metulj na obešalniku
14. 7. (ob 23.50) Marija Kostnapfel: Pesmi

Izbrana proza
11. 7. (ob 18.00) Boris Pahor: Grmada v pristanu

Spomini, pisma in potopisi
12. 7. (ob 18.05) Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer

Literarni portret
12. 7. (ob 22.05) Marij Čuk: Črni obroč

Kulturni program
15. 6.–7. 7. (ob 13.05) Kdo smo? Borut Klabjan: cikel štirih oddaj
9. in 11. 7. (ob 13.05) Razgledi in razmisleki: Marko Sosič o sodobnem Trstu
13. 7. (ob 14.05) Ars humana: 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo – neposredni prenos iz Trsta

Igrani program
13. 7. (ob 22.05) Radijska igra Dušana Jelinčiča: Upor obsojenih


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Črni obroč

03.07.2020


Vabljeni k poslušanju enajstih delov vsak večer ob 19.00.

Črni obroč, novi roman Marija Čuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Na slovenski knjižni trg prihaja tako prav ob stoti obletnici fašističnega napada na monumentalno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, zgrajeno leta 1904. Hkrati pa je požig simbolno pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo –požig in zločin povzročena v mestu v zalivu zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno
Marij Čuk.

Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.

Roman Črni obroč je ocenila Tadeja Krečič Scholten.

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad  jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«
Marij Čuk

Na 3. programu, programu Ars, bo Črni obroč v nadaljevanjih slišati vsak večer ob 19.00. Prvega 3. julija in zadnjega 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvočne knjige je Alen Jelen.

»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla. Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost
Alen Jelen.

Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.

»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«
Patrizia Jurinčič Finžgar

Trst 2020 (https://ars.rtvslo.si/trst-2020/)
Na programu Ars bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno umetniške oddaje, ki bodo obeležile stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu:

Lirični utrinek
6. 7. (ob 8.00 in 19.25) Jurij Paljk: Skoraj bi se mi zapisalo mesto Trst
7. 7. (ob 8.00 in 19.25) Alenka Rebula: Pismo dobremu človeku
8. 7. (ob 8.00 in 19.25) Janko Samec: Trst
9. 7. (ob 8.00 in 19.25) Marko Kravos: Zamejska žalostna
10. 7. (ob 8.00 in 19.25) Tomaž Šalamun: Acquedotto
11. 7. (ob 8.00 in 19.55) Bruna Marija Pertot: Človek in morje
12. 7. (ob 8.00) Miroslav Košuta: Jutrišnje tržaško jutro
13. 7. (ob 8.00 in 19.25) Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Literarni nokturno
8. 7. (ob 23.50) Miroslav Košuta (bere svoje pesmi): Jutro gre na trg
9. 7. (ob 23.50) Irena Žerjal: Pesmi
10. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Trg Oberdan
11. 7. (ob 23.50) Marko Kravos: Pesmi
12. 7. (ob 23.50) Alojz Rebula: Kačja roža
13. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Metulj na obešalniku
14. 7. (ob 23.50) Marija Kostnapfel: Pesmi

Izbrana proza
11. 7. (ob 18.00) Boris Pahor: Grmada v pristanu

Spomini, pisma in potopisi
12. 7. (ob 18.05) Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer

Literarni portret
12. 7. (ob 22.05) Marij Čuk: Črni obroč

Kulturni program
15. 6.–7. 7. (ob 13.05) Kdo smo? Borut Klabjan: cikel štirih oddaj
9. in 11. 7. (ob 13.05) Razgledi in razmisleki: Marko Sosič o sodobnem Trstu
13. 7. (ob 14.05) Ars humana: 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo – neposredni prenos iz Trsta

Igrani program
13. 7. (ob 22.05) Radijska igra Dušana Jelinčiča: Upor obsojenih


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov