Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Črni obroč

03.07.2020


Vabljeni k poslušanju enajstih delov vsak večer ob 19.00.

Črni obroč, novi roman Marija Čuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Na slovenski knjižni trg prihaja tako prav ob stoti obletnici fašističnega napada na monumentalno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, zgrajeno leta 1904. Hkrati pa je požig simbolno pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo –požig in zločin povzročena v mestu v zalivu zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno
Marij Čuk.

Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.

Roman Črni obroč je ocenila Tadeja Krečič Scholten.

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad  jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«
Marij Čuk

Na 3. programu, programu Ars, bo Črni obroč v nadaljevanjih slišati vsak večer ob 19.00. Prvega 3. julija in zadnjega 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvočne knjige je Alen Jelen.

»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla. Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost
Alen Jelen.

Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.

»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«
Patrizia Jurinčič Finžgar

Trst 2020 (https://ars.rtvslo.si/trst-2020/)
Na programu Ars bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno umetniške oddaje, ki bodo obeležile stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu:

Lirični utrinek
6. 7. (ob 8.00 in 19.25) Jurij Paljk: Skoraj bi se mi zapisalo mesto Trst
7. 7. (ob 8.00 in 19.25) Alenka Rebula: Pismo dobremu človeku
8. 7. (ob 8.00 in 19.25) Janko Samec: Trst
9. 7. (ob 8.00 in 19.25) Marko Kravos: Zamejska žalostna
10. 7. (ob 8.00 in 19.25) Tomaž Šalamun: Acquedotto
11. 7. (ob 8.00 in 19.55) Bruna Marija Pertot: Človek in morje
12. 7. (ob 8.00) Miroslav Košuta: Jutrišnje tržaško jutro
13. 7. (ob 8.00 in 19.25) Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Literarni nokturno
8. 7. (ob 23.50) Miroslav Košuta (bere svoje pesmi): Jutro gre na trg
9. 7. (ob 23.50) Irena Žerjal: Pesmi
10. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Trg Oberdan
11. 7. (ob 23.50) Marko Kravos: Pesmi
12. 7. (ob 23.50) Alojz Rebula: Kačja roža
13. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Metulj na obešalniku
14. 7. (ob 23.50) Marija Kostnapfel: Pesmi

Izbrana proza
11. 7. (ob 18.00) Boris Pahor: Grmada v pristanu

Spomini, pisma in potopisi
12. 7. (ob 18.05) Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer

Literarni portret
12. 7. (ob 22.05) Marij Čuk: Črni obroč

Kulturni program
15. 6.–7. 7. (ob 13.05) Kdo smo? Borut Klabjan: cikel štirih oddaj
9. in 11. 7. (ob 13.05) Razgledi in razmisleki: Marko Sosič o sodobnem Trstu
13. 7. (ob 14.05) Ars humana: 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo – neposredni prenos iz Trsta

Igrani program
13. 7. (ob 22.05) Radijska igra Dušana Jelinčiča: Upor obsojenih


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Črni obroč

03.07.2020


Vabljeni k poslušanju enajstih delov vsak večer ob 19.00.

Črni obroč, novi roman Marija Čuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Na slovenski knjižni trg prihaja tako prav ob stoti obletnici fašističnega napada na monumentalno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, zgrajeno leta 1904. Hkrati pa je požig simbolno pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo –požig in zločin povzročena v mestu v zalivu zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno
Marij Čuk.

Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.

Roman Črni obroč je ocenila Tadeja Krečič Scholten.

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad  jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«
Marij Čuk

Na 3. programu, programu Ars, bo Črni obroč v nadaljevanjih slišati vsak večer ob 19.00. Prvega 3. julija in zadnjega 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvočne knjige je Alen Jelen.

»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla. Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost
Alen Jelen.

Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.

»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«
Patrizia Jurinčič Finžgar

Trst 2020 (https://ars.rtvslo.si/trst-2020/)
Na programu Ars bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno umetniške oddaje, ki bodo obeležile stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu:

Lirični utrinek
6. 7. (ob 8.00 in 19.25) Jurij Paljk: Skoraj bi se mi zapisalo mesto Trst
7. 7. (ob 8.00 in 19.25) Alenka Rebula: Pismo dobremu človeku
8. 7. (ob 8.00 in 19.25) Janko Samec: Trst
9. 7. (ob 8.00 in 19.25) Marko Kravos: Zamejska žalostna
10. 7. (ob 8.00 in 19.25) Tomaž Šalamun: Acquedotto
11. 7. (ob 8.00 in 19.55) Bruna Marija Pertot: Človek in morje
12. 7. (ob 8.00) Miroslav Košuta: Jutrišnje tržaško jutro
13. 7. (ob 8.00 in 19.25) Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Literarni nokturno
8. 7. (ob 23.50) Miroslav Košuta (bere svoje pesmi): Jutro gre na trg
9. 7. (ob 23.50) Irena Žerjal: Pesmi
10. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Trg Oberdan
11. 7. (ob 23.50) Marko Kravos: Pesmi
12. 7. (ob 23.50) Alojz Rebula: Kačja roža
13. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Metulj na obešalniku
14. 7. (ob 23.50) Marija Kostnapfel: Pesmi

Izbrana proza
11. 7. (ob 18.00) Boris Pahor: Grmada v pristanu

Spomini, pisma in potopisi
12. 7. (ob 18.05) Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer

Literarni portret
12. 7. (ob 22.05) Marij Čuk: Črni obroč

Kulturni program
15. 6.–7. 7. (ob 13.05) Kdo smo? Borut Klabjan: cikel štirih oddaj
9. in 11. 7. (ob 13.05) Razgledi in razmisleki: Marko Sosič o sodobnem Trstu
13. 7. (ob 14.05) Ars humana: 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo – neposredni prenos iz Trsta

Igrani program
13. 7. (ob 22.05) Radijska igra Dušana Jelinčiča: Upor obsojenih


29.05.2020

Kinodvorane in gledališča

Vsebine Programa Ars


28.05.2020

Kaj bo prinesel sestanek med Pečečnikom in Simonitijem?

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.


28.05.2020

Odziv ministrstva

Vsebine Programa Ars


28.05.2020

Gorniška - Poslušanost radia - ARS

Vsebine Programa Ars


27.05.2020

Narodni dom

Vsebine Programa Ars


27.05.2020

Dnevi knjige

Vsebine Programa Ars


27.05.2020

Protest

Vsebine Programa Ars


26.05.2020

Forum Tomizza

Vsebine Programa Ars


26.05.2020

Virusni avtoportreti

Vsebine Programa Ars


25.05.2020

Odprtje kinodvoran in gledališč

Vsebine Programa Ars


25.05.2020

Erik Valenčič

Vsebine Programa Ars


24.05.2020

Bert Pribac

Vsebine Programa Ars


23.05.2020

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo


23.05.2020

Glasba povezuje: fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar

»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)


22.05.2020

Kino Bežigrad

Vsebine Programa Ars


22.05.2020

Ashby

Vsebine Programa Ars


22.05.2020

Sodobni srbski film

Vsebine Programa Ars


22.05.2020

Bronja Žakelj

Vsebine Programa Ars


22.05.2020

Bavčar Evgen - izjava

Vsebine Programa Ars


Stran 82 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov