Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vabljeni k poslušanju enajstih delov vsak večer ob 19.00.
Črni obroč, novi roman Marija Čuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Na slovenski knjižni trg prihaja tako prav ob stoti obletnici fašističnega napada na monumentalno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, zgrajeno leta 1904. Hkrati pa je požig simbolno pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.
»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo –požig in zločin povzročena v mestu v zalivu zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«
Marij Čuk.
Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.
Roman Črni obroč je ocenila Tadeja Krečič Scholten.
»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«
Marij Čuk
Na 3. programu, programu Ars, bo Črni obroč v nadaljevanjih slišati vsak večer ob 19.00. Prvega 3. julija in zadnjega 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvočne knjige je Alen Jelen.
»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla. Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost.«
Alen Jelen.
Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.
»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«
Patrizia Jurinčič Finžgar
Trst 2020 (https://ars.rtvslo.si/trst-2020/)
Na programu Ars bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno umetniške oddaje, ki bodo obeležile stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu:
Lirični utrinek
6. 7. (ob 8.00 in 19.25) Jurij Paljk: Skoraj bi se mi zapisalo mesto Trst
7. 7. (ob 8.00 in 19.25) Alenka Rebula: Pismo dobremu človeku
8. 7. (ob 8.00 in 19.25) Janko Samec: Trst
9. 7. (ob 8.00 in 19.25) Marko Kravos: Zamejska žalostna
10. 7. (ob 8.00 in 19.25) Tomaž Šalamun: Acquedotto
11. 7. (ob 8.00 in 19.55) Bruna Marija Pertot: Človek in morje
12. 7. (ob 8.00) Miroslav Košuta: Jutrišnje tržaško jutro
13. 7. (ob 8.00 in 19.25) Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Literarni nokturno
8. 7. (ob 23.50) Miroslav Košuta (bere svoje pesmi): Jutro gre na trg
9. 7. (ob 23.50) Irena Žerjal: Pesmi
10. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Trg Oberdan
11. 7. (ob 23.50) Marko Kravos: Pesmi
12. 7. (ob 23.50) Alojz Rebula: Kačja roža
13. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Metulj na obešalniku
14. 7. (ob 23.50) Marija Kostnapfel: Pesmi
Izbrana proza
11. 7. (ob 18.00) Boris Pahor: Grmada v pristanu
Spomini, pisma in potopisi
12. 7. (ob 18.05) Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
Literarni portret
12. 7. (ob 22.05) Marij Čuk: Črni obroč
Kulturni program
15. 6.–7. 7. (ob 13.05) Kdo smo? Borut Klabjan: cikel štirih oddaj
9. in 11. 7. (ob 13.05) Razgledi in razmisleki: Marko Sosič o sodobnem Trstu
13. 7. (ob 14.05) Ars humana: 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo – neposredni prenos iz Trsta
Igrani program
13. 7. (ob 22.05) Radijska igra Dušana Jelinčiča: Upor obsojenih
Vabljeni k poslušanju enajstih delov vsak večer ob 19.00.
Črni obroč, novi roman Marija Čuka (izšel je pri založbi Mladika v Trstu), je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Na slovenski knjižni trg prihaja tako prav ob stoti obletnici fašističnega napada na monumentalno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, zgrajeno leta 1904. Hkrati pa je požig simbolno pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.
»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo –požig in zločin povzročena v mestu v zalivu zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«
Marij Čuk.
Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo potrebno papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.
Roman Črni obroč je ocenila Tadeja Krečič Scholten.
»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«
Marij Čuk
Na 3. programu, programu Ars, bo Črni obroč v nadaljevanjih slišati vsak večer ob 19.00. Prvega 3. julija in zadnjega 13. julija, prav na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Režiser zvočne knjige je Alen Jelen.
»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla. Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost.«
Alen Jelen.
Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejel tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.
»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«
Patrizia Jurinčič Finžgar
Trst 2020 (https://ars.rtvslo.si/trst-2020/)
Na programu Ars bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno umetniške oddaje, ki bodo obeležile stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu:
Lirični utrinek
6. 7. (ob 8.00 in 19.25) Jurij Paljk: Skoraj bi se mi zapisalo mesto Trst
7. 7. (ob 8.00 in 19.25) Alenka Rebula: Pismo dobremu človeku
8. 7. (ob 8.00 in 19.25) Janko Samec: Trst
9. 7. (ob 8.00 in 19.25) Marko Kravos: Zamejska žalostna
10. 7. (ob 8.00 in 19.25) Tomaž Šalamun: Acquedotto
11. 7. (ob 8.00 in 19.55) Bruna Marija Pertot: Človek in morje
12. 7. (ob 8.00) Miroslav Košuta: Jutrišnje tržaško jutro
13. 7. (ob 8.00 in 19.25) Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Literarni nokturno
8. 7. (ob 23.50) Miroslav Košuta (bere svoje pesmi): Jutro gre na trg
9. 7. (ob 23.50) Irena Žerjal: Pesmi
10. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Trg Oberdan
11. 7. (ob 23.50) Marko Kravos: Pesmi
12. 7. (ob 23.50) Alojz Rebula: Kačja roža
13. 7. (ob 23.50) Boris Pahor: Metulj na obešalniku
14. 7. (ob 23.50) Marija Kostnapfel: Pesmi
Izbrana proza
11. 7. (ob 18.00) Boris Pahor: Grmada v pristanu
Spomini, pisma in potopisi
12. 7. (ob 18.05) Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
Literarni portret
12. 7. (ob 22.05) Marij Čuk: Črni obroč
Kulturni program
15. 6.–7. 7. (ob 13.05) Kdo smo? Borut Klabjan: cikel štirih oddaj
9. in 11. 7. (ob 13.05) Razgledi in razmisleki: Marko Sosič o sodobnem Trstu
13. 7. (ob 14.05) Ars humana: 100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo – neposredni prenos iz Trsta
Igrani program
13. 7. (ob 22.05) Radijska igra Dušana Jelinčiča: Upor obsojenih
Z glasbo in umetniško besedo okoli sveta Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo. Okoli sveta. Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. Vsako uro so se spletli trije elementi: glasba, umetniška beseda in esejska razmišljanja o praznovanju. Vabljeni k poslušanju!
Na vrsti je 76. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo obiskali nekaj krajev na južnih obronkih večnega mesta, danes pa se bomo najprej odpravili do bližnjih obalnih mest v Kampaniji, od tam pa bomo odpluli na vulkanski otok Ischia, otok milega podnebja, termalnih vrelcev in številnih starodavnih obrambnih stolpov. V oddaji boste lahko med drugim slišali posnetka madrigalov Philippa de Monteja in Pietra Vincija, ki sta uglasbila besedilo pesnice Vittorie Colonne, na sporedu pa bo še glasba Orlanda di Lassa, Igorja Stravinskega, Williama Waltona, Huga Wolfa in Alessandra Scarlattija.
Na vrsti je 75. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo izpostavili prestižno rimsko glasbeno tekmovanje Prix de Rome in štiri vidnejše italijanske skladatelje, ki so zaznamovali rimsko glasbeno življenje v 20. stoletju. V prvem delu današnje oddaje bomo predstavili še nekaj skladateljev iz naslednje generacije, ki so pustili pečat v drugi polovici 20. stoletja, v drugem delu pa bomo zapustili Rim in obiskali nekaj krajev na južnih obronkih Rima. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Franco Evangelisti, Domenico Guaccero, Michelle Dall’Ongaro, Anton Webern, Ennio Morricone, Luigi Dallapiccola, Muzio Clementi, Franz Liszt, Gioseffo Zamponi in Henry Purcell.
V imenu Estonskega radia bomo slišali zanimivo zvočno mešanico: harmonikarja Tiita Kallusteja in 100-članski Akademski moški zbor Talinske tehniške univerze. Obljubljata nam glasbo zimskega razpoloženja in božičnega duha: natančneje, estonske božične pesmi v obdelavah estonskih že uveljavljenih in rosno mladih skladateljev. Sledil bo posnetek koncerta Bavarskega radia, ki nam bo postregel z “nebeškimi baročnimi darovi” v zvoku ‘kraljice kljunaste flavte’ Dorothee Oberlinger in njenega Ansambla 1700, pa tudi nenavadne kombinacije Dmitrija Sinkovskega, ki v sebi združuje dar violinista in kontratenorista. Darovi pa bodo doneli v znamenju najbolj priljubljenih in virtuoznih Bachovih, Vivaldijevih, Corellijevih in Händlovih koncertov.
74. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bo razdeljena na dva dela. V prvem bomo izpostavili dva francoska skladatelja, zmagovalca prestižnega rimskega glasbenega tekmovanja Prix de Rome, ki je predstavljalo najvišji cilj domala vsakega francoskega umetnika. Drugi del oddaje bo v znamenju štirih pomembnih italijanskih skladateljev, ki so odločilno zaznamovali rimsko glasbeno življenje v 20. stoletju. Na sporedu bo glasba Hectorja Berlioza, Clauda Debussyja, Ottorina Respighija, Alfreda Caselle, Goffreda Petrassija in Giacinta Scelsija.
Na vrsti je je 73. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo v oddaji osvetlili čas, ki sta ga v Rimu preživela Felix Mendelssohn in Franz Liszt, danes pa bomo spoznali Rim, kot so ga v svojih besedilih doživeli John Keats, Giacomo Leopardi, Nikolaj Gogolj, Hans Christian Andersen in Bjornstjern Bjornson. Slišali bomo odlomke iz njihovih del v uglasbitvah Francesca La Licate, Goffreda Petrassija, Alfreda Šnitkeja in Edvarda Griega, na sporedu pa bo tudi glasba Giovannija Sgambatija.
72. oddajo iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere v celoti namenjamo glasbi Felixa Mendelssohna in Franza Liszta. Osvetlili bomo nekatere dogodke, skladbe in pisma iz časa, ki sta ga skladatelja prebila v večnem mestu, slišali pa boste tudi glasbo Fanny Mendelssohn Hensel.
Vsebine Programa Ars
Iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani smo neposredno prenašali slovesno odprtje 33. Slovenskega knjižnega sejma. Na prireditvi, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, so podelili dve nagradi, najvišjo nagrado s področja založništva – Schwentnerjevo nagrado, prejela jo je Stanka Golob, in posebno nagrado, ki jo je za prispevek k širjenju bralne kulture v Sloveniji prejela Manca Košir. Posebni gostje otvoritve so bili avtorji iz nemško govorečih dežel – držav v fokusu letošnjega sejma: Maja Haderlap, Peter Stamm in Wolf Biermann.
Potem, ko smo prejšnjo soboto izpostavili nekaj baročnih mojstrov, ki so v Večnem mestu pustili trajnejšo sled, si bomo v 70. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere pobliže ogledali razvoj rimske opere in drugih glasbeno-scenskih del v 17. in 18. stoletju. Na sporedu bodo odlomki iz del, pod katera so se podpisali Paolo Quagliati, Stefano Landi, Domenico Mazzochi, Michelangelo Rossi, Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti, Georg Friedrich Händel, Nicola Porpora, Nicola Piccinni in Gioachino Rossini.
V nizu oddaj Po belih in črnih tipkah - veliki pianisti in mojstri klavirske igre se bomo poklonili Arturju Schnablu. Pianist je bil prvi v zgodovini, ki je v celoti izvajal in v letih od 1932 do 1935 tudi posnel vseh 32 Beethovnovih sonat. Te izvedbe ostajajo temelj in ključ dojemanja Bethovnovega velikega dela, tako imenovane Nove zaveze klavirske literature. Svežina Schnablovega igranja še vedno dehti z nezmanjšano močjo. Njegova najslavnejša učenka, pianistka Lili Kraus, je o njem zapisala: “Tisto za kar se je zavzemal, ob predpostavki, da je študent dosegel določen vpogled, strast in ponižnost, je bilo priklicati bistvo dela, ki je skrito pod lupino. Schnablovo najvišje prepričanje je bilo, da je še tako briljantna izvedba popolnoma brez vrednosti, če ji ni uspelo projicirati umetniške podobe kompozicije”.
V najnovejši, 69. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki smo jo poimenovali Rimski baročni mojstri, se nahajamo v Rimu. Mestu in njegovi okolici smo že posvetili nekaj oddaj, tokrat pa bomo izpostavili pomembnejše baročne skladatelje, ki so v Večnem mestu pustili trajnejšo sled. Na sporedu bo glasba Girolama Frescobaldija, Stefana Landija, Luigija Rossija, Marc’ Antonia Pasqualinija, Arcangela Corellija, Bernarda Pasquinija, Francesca Gasparinija, Domenica Scarlattija in Georga Friedricha Händla. Zadnji del oddaje bomo posvetili mlademu Wolfgangu Amadeusu Mozartu, ki je obiskal Rim že kot najstnik in tam zložil nekaj nadvse zanimivih skladb.
52. Festival Borštnikovo srečanje je v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije priredil simpozij, na temo (Ne)pretočnost: vprašanje institucije v sodobnih scenskih umetnostih. V okviru simpozija je potekala tudi okrogla miza, ki jo je Radio Slovenija - program Ars neposredno prenašal. Okroglo mizo v prostorih Alma Mater Europaea Maribor je vodila Alja Lobnik, kot gosti so sodelovali: Marko Bratuš, Maruša Majer, Nina Šorak, Petra Veber in Nenad Jelesijević. Med občinstvom so sedeli tudi Rok Vevar, Tea Rogelj in Maja Šorli, ki so se oglasili z lastnimi premisleki in komentarji. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Kristovilč
Zadnja, enainosemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Osemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Neveljaven email naslov