Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.
Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.
Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.
Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.
Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.
Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.
Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.
Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.
Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.
Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov