Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.
Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.
Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.
Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.
Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.
Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.
Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.
Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.
Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.
Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.
Živahni in raznovrstni simfonični plesi iz muzikala Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina in oddaljeni zvočni svetovi Mehike, Kanade, Misisipija ...
Prelet ozemlja Združenih držav Amerike bo zaznamovalo kulturno pojmovanje optimizma in pesimizma; skoznju pa bomo poskusili razumeti tudi zanimiv fenomen novoletnih zaobljub. In ker prestop iz starega v novo v prihodnjih urah čaka še dežele v Severni, Srednji in Južni Ameriki, bodo prvo januarski jutranji glasbeni program spletala tudi dela skladateljev iz Kanade, ZDA, Mehike, Brazilije in Argentine.
Oddaljeni zvočni svetovi Brazilije, Gvajane, Bolivije in klasična glasba Kube ...
Albert Ginastera, Astor Piazolla, Claudio Arrau ... ob njih pa glasba oddaljenih zvočnih svetov Grenlandije, Francoske Gvajane, Brazilije ...
In morje … morje … morje … Potovanje iz starega v novo, z umetniško besedo. In glasbo.
Praznovanje novega leta je danes po vsem svetu povezano z glasnimi zvoki, svetlobo in ognjem. 'Novoletni let' nad mirom Atlantika pa je priložnost za razmislek o tem, kakšno vlogo ima in je predvsem nekoč imela v ritualu novega leta – voda.
Štirje časovni pasovi združujejo Afriko in Evropo – dva bogata, vsak zase raznolika svetova, ki ju poleg časa druži (in tudi razdvaja) zgodovina osvajanj, kolonializma, gibanja neuvrščenih, migracijskih valov in tako naprej. Ob tej burni zgodovinski dinamiki bomo odprli vprašanje, kako razumeti različne oblike praznovanja novega leta skozi prizmo kulturnega stika. Glasbo britanskega skladatelja Geralda Finzija in irskega skladatelja Johna Fielda bodo dopolnjevali oddaljeni zvočni svetovi Irske, Portugalske, Maroka, Slonokoščene obale, Malija. Januar se imenuje po rimskem bogu Janusu – bogu z dvema obrazoma, od katerih eden gleda naprej in drugi nazaj. V prvih urah tega meseca bomo zato razmislili tudi o moči kolektivnega spomina in kolektivne pozabe, zaustavili pa se bomo tudi ob običaju pregledov leta, ki jih v prazničnem obdobju pripravljajo posamezniki, ustanove in mediji.
Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo.
Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo.
Iz starega v novo se je skupaj z Irakom, Jemnom in Savdsko Arabijo zavrtela tudi Armenija. Iz njenega ljudskega izročila in bogate tradicije ruske romantične glasbe je črpal tudi skladatelj Aram Hačaturjan. Slišali bomo njegov valček iz orkestralne suite Maškarada, nadaljevali bomo z glasbo velikega ruskega poeta Petra Iljiča Čajkovskega, zaustavili se bomo tudi ob ruskem novem letu, naše potovanje v novo leto okoli sveta pa bodo tokrat bogatili tudi oddaljeni zvočni svetovi Iraka, Jemna, Turčije ...
Pri preletu ozemelj držav nekdanje Sovjetske zveze se bomo vprašali, kako so ideološki aparati velikih ekonomskih paradigem na eni in tehnološki napredek na drugi strani v preteklosti preoblikovali dojemanje in pojmovanje časa. Ob glasbi Aleksandra Porfirjeviča Borodina, Nikolaja Andrejeviča Rimskega Korsakova in Cezarja Antonoviča Cuija pa bomo poslušali tudi oddaljene zvočne svetove Gruzije, Armenije, Azerbajdžana, Irana, Omana ...
V časovnem pasu UTC +4 bodo glasbene podobe Claudea Debussyja dopolnjevali oddaljeni zvočni svetovi Pakistana, Afganistana, Turkmenistana, Uzbekistana; ob širokogrudnih obdarovalskih navadah Srednje Azije pa bomo poleg razmišljanja o tem, zakaj se sploh obdarujemo, si pošiljamo voščilnice in si částimo pijačo, poskušali odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj čutimo obvezo, da podarjeno vrnemo.
V časovnem pasu UTC +5 lahko prisluhnete oddaljenim zvočnim svetovom Kirgizistana, Nepala, Butana, Indije; ob izjemno pestrih prazničnih letnih ciklih v Indiji pa se bomo vprašali o različnih oblikah koledarja in o tem, kako so skupnosti v davni preteklosti koledar vzpostavile in ga uporabljale za usmerjanje in osmišljanje življenja.
Na našem dosedanjem sprehodu po časovnih pasovih smo v novo leto že vstopili s prebivalci pacifiških otoških dežel, Avstralije in azijskega Daljnega vzhoda. Zdaj se čez Indijo, Srednjo Azijo, Bližnji vzhod in sibirska prostranstva počasi približujemo Evropi in Afriki, kjer v novo leto vstopi največ držav hkrati. Z glasbo skladateljev in interpretov, ki prihajajo iz dežel posameznega časovnega pasu, jih bomo v družbi z oddaljenimi zvočnimi svetovi vsakič znova pospremili iz starega v novo. Novoletno potovanje pa bo tudi v nadaljevanju prepleteno z esejskimi razmišljanji o najrazličnejših kulturnih vidikih novoletnega praznovanja. …
V časovnem pasu UTC +7 lahko prisluhnete oddaljenim zvočnim svetovom Tibeta in Kitajske, govorili pa bomo tudi o ognjemetu in novoletni zvočni krajini - ognjemet so namreč iznašli na Kitajskem in prav izdelava pirotehnike je ena najstarejših neprekinjenih obrti oziroma industrij v tej deželi.
Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. V časovnem pasu UTC +8 lahko v oddaji MUsica noster amor prisluhnete koncertu Sinfoniette iz Hongkonga, v družbi oddaljenih zvočnih svetov lahko potujete v Mongolijo, Tajvan, Sibirijo, na Japonsko in Bali; in ker smo s sprehodom po časovnih pasovih prišli do prvih držav t. i. Daljnega vzhoda, kjer bodo konec januarja oziroma v začetku februarja novo leto praznovali še enkrat, bomo govorili tudi o luninem koledarju in lunarnem novem letu.
Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. V časovnem pasu UTC +9 lahko prisluhnete sodobni aboriginski poeziji, operi Voss - priredbi istoimenskega romana avstralskega pisatelja Patricka Whitea in oddaljenim zvočnim svetovom Papuanske Nove Gvineje in Sibirije.
Z glasbo in umetniško besedo okoli sveta Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo. Okoli sveta. Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. Vsako uro so se spletli trije elementi: glasba, umetniška beseda in esejska razmišljanja o praznovanju. Vabljeni k poslušanju!
Z glasbo in umetniško besedo okoli sveta Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo. Okoli sveta. Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. Vsako uro so se spletli trije elementi: glasba, umetniška beseda in esejska razmišljanja o praznovanju. Vabljeni k poslušanju!
Z glasbo in umetniško besedo okoli sveta Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo. Okoli sveta. Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. Vsako uro so se spletli trije elementi: glasba, umetniška beseda in esejska razmišljanja o praznovanju. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov