Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekalo že sedemnajstič.
Danes se v Rogaški Slatini pričenja festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekal že sedemnajstič. Avtorice in avtorje novih pesniških zbirk v fokusu festivala kot vsako leto izbirajo trije kritiki ali kritičarke. Letos so to Diana Pungeršič, Peter Semolič in Veronika Šoster.
Letošnji kritik in kritičarki, ki so svoje izbranke in izbrance postavili v fokus letošnjega programa festivala Pranger, so se odločili za najnovejše zbirke Nine Dragičević, Blaža Iršiča, Nine Kremžar, Mateja Krajnca, Zalke Drglin, Monike Vrečar, Braneta Senegačnika, Iztoka Osojnika in Lucije Stupica.
Festival kritiške refleksije in prevodne analize poezije si je za svoj cilj zadal doseči sozvočje umetnosti, kritike in prevajanja. Skozi kritiške razprave, ki so tudi iz preteklih let dosegljive v spletnem arhivu festivala, si prizadevajo za dobronamerno osebno izražanje mnenj in premišljevanje o slišani kritiki, ki, tako so zapisali organizatorji, naj bo vljudna, predvsem pa dobro utemeljena.
Pomemben del programa festivala Pranger bodo konceptualne razprave z naslovom Poezija in množice, vse do 11. julija pa bodo na sporedu tudi pesniški večeri, razstave in delavnice, poleg Rogaške slatine tudi v Ljubljani in Mariboru.
Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekalo že sedemnajstič.
Danes se v Rogaški Slatini pričenja festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekal že sedemnajstič. Avtorice in avtorje novih pesniških zbirk v fokusu festivala kot vsako leto izbirajo trije kritiki ali kritičarke. Letos so to Diana Pungeršič, Peter Semolič in Veronika Šoster.
Letošnji kritik in kritičarki, ki so svoje izbranke in izbrance postavili v fokus letošnjega programa festivala Pranger, so se odločili za najnovejše zbirke Nine Dragičević, Blaža Iršiča, Nine Kremžar, Mateja Krajnca, Zalke Drglin, Monike Vrečar, Braneta Senegačnika, Iztoka Osojnika in Lucije Stupica.
Festival kritiške refleksije in prevodne analize poezije si je za svoj cilj zadal doseči sozvočje umetnosti, kritike in prevajanja. Skozi kritiške razprave, ki so tudi iz preteklih let dosegljive v spletnem arhivu festivala, si prizadevajo za dobronamerno osebno izražanje mnenj in premišljevanje o slišani kritiki, ki, tako so zapisali organizatorji, naj bo vljudna, predvsem pa dobro utemeljena.
Pomemben del programa festivala Pranger bodo konceptualne razprave z naslovom Poezija in množice, vse do 11. julija pa bodo na sporedu tudi pesniški večeri, razstave in delavnice, poleg Rogaške slatine tudi v Ljubljani in Mariboru.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov