Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekalo že sedemnajstič.
Danes se v Rogaški Slatini pričenja festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekal že sedemnajstič. Avtorice in avtorje novih pesniških zbirk v fokusu festivala kot vsako leto izbirajo trije kritiki ali kritičarke. Letos so to Diana Pungeršič, Peter Semolič in Veronika Šoster.
Letošnji kritik in kritičarki, ki so svoje izbranke in izbrance postavili v fokus letošnjega programa festivala Pranger, so se odločili za najnovejše zbirke Nine Dragičević, Blaža Iršiča, Nine Kremžar, Mateja Krajnca, Zalke Drglin, Monike Vrečar, Braneta Senegačnika, Iztoka Osojnika in Lucije Stupica.
Festival kritiške refleksije in prevodne analize poezije si je za svoj cilj zadal doseči sozvočje umetnosti, kritike in prevajanja. Skozi kritiške razprave, ki so tudi iz preteklih let dosegljive v spletnem arhivu festivala, si prizadevajo za dobronamerno osebno izražanje mnenj in premišljevanje o slišani kritiki, ki, tako so zapisali organizatorji, naj bo vljudna, predvsem pa dobro utemeljena.
Pomemben del programa festivala Pranger bodo konceptualne razprave z naslovom Poezija in množice, vse do 11. julija pa bodo na sporedu tudi pesniški večeri, razstave in delavnice, poleg Rogaške slatine tudi v Ljubljani in Mariboru.
Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekalo že sedemnajstič.
Danes se v Rogaški Slatini pričenja festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki bo letos kljub koronakrizi s spremenjenim datumom potekal že sedemnajstič. Avtorice in avtorje novih pesniških zbirk v fokusu festivala kot vsako leto izbirajo trije kritiki ali kritičarke. Letos so to Diana Pungeršič, Peter Semolič in Veronika Šoster.
Letošnji kritik in kritičarki, ki so svoje izbranke in izbrance postavili v fokus letošnjega programa festivala Pranger, so se odločili za najnovejše zbirke Nine Dragičević, Blaža Iršiča, Nine Kremžar, Mateja Krajnca, Zalke Drglin, Monike Vrečar, Braneta Senegačnika, Iztoka Osojnika in Lucije Stupica.
Festival kritiške refleksije in prevodne analize poezije si je za svoj cilj zadal doseči sozvočje umetnosti, kritike in prevajanja. Skozi kritiške razprave, ki so tudi iz preteklih let dosegljive v spletnem arhivu festivala, si prizadevajo za dobronamerno osebno izražanje mnenj in premišljevanje o slišani kritiki, ki, tako so zapisali organizatorji, naj bo vljudna, predvsem pa dobro utemeljena.
Pomemben del programa festivala Pranger bodo konceptualne razprave z naslovom Poezija in množice, vse do 11. julija pa bodo na sporedu tudi pesniški večeri, razstave in delavnice, poleg Rogaške slatine tudi v Ljubljani in Mariboru.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov