Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 92. letu starosti se je poslovil italijanski skladatelj Ennio Morricone, ikona filmske glasbe 20. stoletja.
Morricone je v skoraj 6 desetletij trajajoči karieri ustvaril glasbo za približno 400 filmskih del. Zaslovel je sicer z danes ponarodelimi skladbami za špageti vesterne iz 60. let prejšnjega stoletja, sicer pa se žanrsko ni nikoli omejeval in je glasbo pisal za široko paleto filmov. Nasploh je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.
Sodeloval je s svetovno znanimi režiserji, s Sergijem Leonejem pa je tvoril enega najznamenitejših filmskih dvojcev vseh časov. Bil je prejemnik dolge vrste nagrad, med drugimi tudi dveh oskarjev.
Pisal pa je tudi klasično glasbo, njegov opus poleg filmske glasbe obsega tudi več kot 100 klasičnih del. Kar sicer ne preseneča, saj je glasbo študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, bil pa je tudi pomemben član ene prvih avantgardnih improvizacijskih skupin Nova Konsonanca, ki je izvajala dela tedaj sodobnih skladateljev.
Po značaju introvertirani Italijan je kljub bogati karieri raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj, zato je glasbo dolgo pisal pod psevdonimom in nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je med drugim zapisal v svoji knjigi spominov Glasba in še več.
V 92. letu starosti se je poslovil italijanski skladatelj Ennio Morricone, ikona filmske glasbe 20. stoletja.
Morricone je v skoraj 6 desetletij trajajoči karieri ustvaril glasbo za približno 400 filmskih del. Zaslovel je sicer z danes ponarodelimi skladbami za špageti vesterne iz 60. let prejšnjega stoletja, sicer pa se žanrsko ni nikoli omejeval in je glasbo pisal za široko paleto filmov. Nasploh je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.
Sodeloval je s svetovno znanimi režiserji, s Sergijem Leonejem pa je tvoril enega najznamenitejših filmskih dvojcev vseh časov. Bil je prejemnik dolge vrste nagrad, med drugimi tudi dveh oskarjev.
Pisal pa je tudi klasično glasbo, njegov opus poleg filmske glasbe obsega tudi več kot 100 klasičnih del. Kar sicer ne preseneča, saj je glasbo študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, bil pa je tudi pomemben član ene prvih avantgardnih improvizacijskih skupin Nova Konsonanca, ki je izvajala dela tedaj sodobnih skladateljev.
Po značaju introvertirani Italijan je kljub bogati karieri raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj, zato je glasbo dolgo pisal pod psevdonimom in nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je med drugim zapisal v svoji knjigi spominov Glasba in še več.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov