Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 92. letu starosti se je poslovil italijanski skladatelj Ennio Morricone, ikona filmske glasbe 20. stoletja.
Morricone je v skoraj 6 desetletij trajajoči karieri ustvaril glasbo za približno 400 filmskih del. Zaslovel je sicer z danes ponarodelimi skladbami za špageti vesterne iz 60. let prejšnjega stoletja, sicer pa se žanrsko ni nikoli omejeval in je glasbo pisal za široko paleto filmov. Nasploh je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.
Sodeloval je s svetovno znanimi režiserji, s Sergijem Leonejem pa je tvoril enega najznamenitejših filmskih dvojcev vseh časov. Bil je prejemnik dolge vrste nagrad, med drugimi tudi dveh oskarjev.
Pisal pa je tudi klasično glasbo, njegov opus poleg filmske glasbe obsega tudi več kot 100 klasičnih del. Kar sicer ne preseneča, saj je glasbo študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, bil pa je tudi pomemben član ene prvih avantgardnih improvizacijskih skupin Nova Konsonanca, ki je izvajala dela tedaj sodobnih skladateljev.
Po značaju introvertirani Italijan je kljub bogati karieri raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj, zato je glasbo dolgo pisal pod psevdonimom in nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je med drugim zapisal v svoji knjigi spominov Glasba in še več.
V 92. letu starosti se je poslovil italijanski skladatelj Ennio Morricone, ikona filmske glasbe 20. stoletja.
Morricone je v skoraj 6 desetletij trajajoči karieri ustvaril glasbo za približno 400 filmskih del. Zaslovel je sicer z danes ponarodelimi skladbami za špageti vesterne iz 60. let prejšnjega stoletja, sicer pa se žanrsko ni nikoli omejeval in je glasbo pisal za široko paleto filmov. Nasploh je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.
Sodeloval je s svetovno znanimi režiserji, s Sergijem Leonejem pa je tvoril enega najznamenitejših filmskih dvojcev vseh časov. Bil je prejemnik dolge vrste nagrad, med drugimi tudi dveh oskarjev.
Pisal pa je tudi klasično glasbo, njegov opus poleg filmske glasbe obsega tudi več kot 100 klasičnih del. Kar sicer ne preseneča, saj je glasbo študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, bil pa je tudi pomemben član ene prvih avantgardnih improvizacijskih skupin Nova Konsonanca, ki je izvajala dela tedaj sodobnih skladateljev.
Po značaju introvertirani Italijan je kljub bogati karieri raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj, zato je glasbo dolgo pisal pod psevdonimom in nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je med drugim zapisal v svoji knjigi spominov Glasba in še več.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov