Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tršarjev del razstave nosi naslov Množice in figure, Bratušev pa Kipi za otroke.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju bodo ob 19. odprli razstavo akademskih kiparjev, Prešernovega nagrajenca Draga Tršarja in nagrajenca Prešernovega sklada Mirka Bratuše. Tršarjev del razstave nosi naslov Množice in figure, Bratušev pa Kipi za otroke. Pred otvoritvijo se je z Mirkom Bratušo pogovarjala Romana Erjavec.
Razstava bi se po prvotnih načrtih morala zgoditi aprila v okviru kranjskega festivala keramike. Zato je Bratuš k sodelovanju povabil tudi svojega prvega profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost Draga Tršarja, ki je veliko ustvarjal prav s keramiko.
Na tokratni razstavi Bratuša razstavlja del svojega repertoarja v keramiki in bronu iz novejšega obdobja, skratka to pravi, kar ga v tem trenutku najbolj zanima. Prav ta predvidljivost, dodaja Bratuša, je tisto, kar je želel tudi s svojimi deli v zadnjem obdobju postaviti v kot. Na ogled so tudi njegova zadnja dela ki so nastajala v času vladavine korona virusa in kot priznava Bratuš, nezavedno ampak zagotovo je tudi to posebno obdobje dalo svoj pečat njegovemu ustvarjanju v tem času.
V Galeriji Prešernove hiše so medtem do konca avgusta na ogled tudi izbrana dela dosedanjih 14 mednarodnih simpozijev umetniške keramike V-oglje. Prav te dni namreč v vasi Voglje v bližini Šenčurja poteka jubilejni, 15. simpozij umetniške keramike, tokrat zaradi pandemije covida-19 le s slovenskimi umetniki.
Tršarjev del razstave nosi naslov Množice in figure, Bratušev pa Kipi za otroke.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju bodo ob 19. odprli razstavo akademskih kiparjev, Prešernovega nagrajenca Draga Tršarja in nagrajenca Prešernovega sklada Mirka Bratuše. Tršarjev del razstave nosi naslov Množice in figure, Bratušev pa Kipi za otroke. Pred otvoritvijo se je z Mirkom Bratušo pogovarjala Romana Erjavec.
Razstava bi se po prvotnih načrtih morala zgoditi aprila v okviru kranjskega festivala keramike. Zato je Bratuš k sodelovanju povabil tudi svojega prvega profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost Draga Tršarja, ki je veliko ustvarjal prav s keramiko.
Na tokratni razstavi Bratuša razstavlja del svojega repertoarja v keramiki in bronu iz novejšega obdobja, skratka to pravi, kar ga v tem trenutku najbolj zanima. Prav ta predvidljivost, dodaja Bratuša, je tisto, kar je želel tudi s svojimi deli v zadnjem obdobju postaviti v kot. Na ogled so tudi njegova zadnja dela ki so nastajala v času vladavine korona virusa in kot priznava Bratuš, nezavedno ampak zagotovo je tudi to posebno obdobje dalo svoj pečat njegovemu ustvarjanju v tem času.
V Galeriji Prešernove hiše so medtem do konca avgusta na ogled tudi izbrana dela dosedanjih 14 mednarodnih simpozijev umetniške keramike V-oglje. Prav te dni namreč v vasi Voglje v bližini Šenčurja poteka jubilejni, 15. simpozij umetniške keramike, tokrat zaradi pandemije covida-19 le s slovenskimi umetniki.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov