Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.
Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.
V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje
O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.
Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.
Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.
Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.
Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.
Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.
V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje
O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.
Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.
Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.
Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov