Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.
Razstava je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi
Majolika je poimenovanje za keramično tehniko, katere značilnost je bela kositrna glazura. Pozneje se je to poimenovanje pri nas preneslo tudi na obliko posode, ki je zlasti v 20. stoletju postala nekakšen simbol slovenstva. Na razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so predstavljene številne trebušaste posode z ročajem – tako imenovane majolike, ki si jih v prostorih muzeja lahko ogledate vse do konca oktobra.
O razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.
Razstava je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi
Majolika je poimenovanje za keramično tehniko, katere značilnost je bela kositrna glazura. Pozneje se je to poimenovanje pri nas preneslo tudi na obliko posode, ki je zlasti v 20. stoletju postala nekakšen simbol slovenstva. Na razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so predstavljene številne trebušaste posode z ročajem – tako imenovane majolike, ki si jih v prostorih muzeja lahko ogledate vse do konca oktobra.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov