Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Palači Gravisi v Kopru so ob stoletnici rojstva režiserja Federica Fellinija odprli razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda. Ronald se je kot filmski fotograf že zelo mlad ustalil v Italiji, kjer je vrsto let delal z najuglednejšimi režiserji. Veliko je sodeloval z Viscontijem, njegovo delo pa je zelo cenil Fellini, ki ga je povabil k sodelovanju pri snemanju filma 8 1. Ronald je spremljal snemanje od začetka do konca, opravil izjemno delo in se odlično ujel z ustvarjalnim duhom režiserja. Razstava ponuja vpogled v njuno sodelovanje s fotografijami iz Ronaldovega osebnega arhiva, ki ga hrani Antonio Maraldi, direktor Filmskega centra v Ceseni. V Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija, s katerim je Ronald tudi sicer prijateljeval. Ko se zmrači, pa bo na vrtu palače projekcija filma Osem in pol, prelomnega Fellinijevega dela, v katerem pokaže ves svoj ustvarjalni kaos, iluzije in dvome. Film bo slovenska kinoteka prikazala v najbolj filmoljubni obliki: na 35-mm filmskem traku. Projekcija sodi v program filmskega festivala Kino Otok Isola – Cinema.
V Palači Gravisi v Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma 8 ½ in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija
V Palači Gravisi v Kopru so ob stoletnici rojstva režiserja Federica Fellinija odprli razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda. Ronald se je kot filmski fotograf že zelo mlad ustalil v Italiji, kjer je vrsto let delal z najuglednejšimi režiserji. Veliko je sodeloval z Viscontijem, njegovo delo pa je zelo cenil Fellini, ki ga je povabil k sodelovanju pri snemanju filma 8 ½. Ronald je spremljal snemanje od začetka do konca, opravil izjemno delo in se odlično ujel z ustvarjalnim duhom režiserja. Razstava ponuja vpogled v njuno sodelovanje s fotografijami iz Ronaldovega osebnega arhiva, ki ga hrani Antonio Maraldi, direktor Filmskega centra v Ceseni. V Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija, s katerim je Ronald tudi sicer prijateljeval. Ko se zmrači, pa bo na vrtu palače projekcija filma Osem in pol, prelomnega Fellinijevega dela, v katerem pokaže ves svoj ustvarjalni kaos, iluzije in dvome. Film bo slovenska kinoteka prikazala v najbolj filmoljubni obliki: na 35-mm filmskem traku. Projekcija sodi v program filmskega festivala Kino Otok Isola – Cinema.
V Palači Gravisi v Kopru so ob stoletnici rojstva režiserja Federica Fellinija odprli razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda. Ronald se je kot filmski fotograf že zelo mlad ustalil v Italiji, kjer je vrsto let delal z najuglednejšimi režiserji. Veliko je sodeloval z Viscontijem, njegovo delo pa je zelo cenil Fellini, ki ga je povabil k sodelovanju pri snemanju filma 8 1. Ronald je spremljal snemanje od začetka do konca, opravil izjemno delo in se odlično ujel z ustvarjalnim duhom režiserja. Razstava ponuja vpogled v njuno sodelovanje s fotografijami iz Ronaldovega osebnega arhiva, ki ga hrani Antonio Maraldi, direktor Filmskega centra v Ceseni. V Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija, s katerim je Ronald tudi sicer prijateljeval. Ko se zmrači, pa bo na vrtu palače projekcija filma Osem in pol, prelomnega Fellinijevega dela, v katerem pokaže ves svoj ustvarjalni kaos, iluzije in dvome. Film bo slovenska kinoteka prikazala v najbolj filmoljubni obliki: na 35-mm filmskem traku. Projekcija sodi v program filmskega festivala Kino Otok Isola – Cinema.
V Palači Gravisi v Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma 8 ½ in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija
V Palači Gravisi v Kopru so ob stoletnici rojstva režiserja Federica Fellinija odprli razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda. Ronald se je kot filmski fotograf že zelo mlad ustalil v Italiji, kjer je vrsto let delal z najuglednejšimi režiserji. Veliko je sodeloval z Viscontijem, njegovo delo pa je zelo cenil Fellini, ki ga je povabil k sodelovanju pri snemanju filma 8 ½. Ronald je spremljal snemanje od začetka do konca, opravil izjemno delo in se odlično ujel z ustvarjalnim duhom režiserja. Razstava ponuja vpogled v njuno sodelovanje s fotografijami iz Ronaldovega osebnega arhiva, ki ga hrani Antonio Maraldi, direktor Filmskega centra v Ceseni. V Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija, s katerim je Ronald tudi sicer prijateljeval. Ko se zmrači, pa bo na vrtu palače projekcija filma Osem in pol, prelomnega Fellinijevega dela, v katerem pokaže ves svoj ustvarjalni kaos, iluzije in dvome. Film bo slovenska kinoteka prikazala v najbolj filmoljubni obliki: na 35-mm filmskem traku. Projekcija sodi v program filmskega festivala Kino Otok Isola – Cinema.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov