Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čezmejni festival z glasbenimi večeri povezuje Gorico in Novo Gorico.
V Kulturnem domu v Gorici se začenja 9. festival Glasbe sveta. Uspešen niz koncertov etno in jazz glasbe prireja novogoriško Kulturno umetniško društvo Morgan, ki sta sem mu lani pridružila društvo Contratempo iz Krmina in Fundacija Coronini iz Gorice. Festival je tako postala tudi festival Musiche dal mondo, festival dveh mest, ki bo do konca avgusta ponudil zanimiv in kakovosten nabor šestih glasbenih večerov na obeh straneh državne meje.
Čezmejni festival z glasbenimi večeri povezuje Gorico in Novo Gorico.
V Kulturnem domu v Gorici se začenja 9. festival Glasbe sveta. Uspešen niz koncertov etno in jazz glasbe prireja novogoriško Kulturno umetniško društvo Morgan, ki sta sem mu lani pridružila društvo Contratempo iz Krmina in Fundacija Coronini iz Gorice. Festival je tako postala tudi festival Musiche dal mondo, festival dveh mest, ki bo do konca avgusta ponudil zanimiv in kakovosten nabor šestih glasbenih večerov na obeh straneh državne meje.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov