Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 87. letu starosti je po daljši bolezni umrl, slovenski glasbeni urednik in pevec, lirski baritonist.
V sedeminosemdesetem letu starosti je po daljši bolezni umrl slovenski glasbeni urednik in pevec, lirski baritonist Peter Bedjanič. Rodil se je leta 1933 v Mariboru in študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral pri Juliju Betettu. V ljubljanski Operi je bil od 1953 do 1957 inspicient. Od leta 1957 dalje je bil zaposlen na Radiu Slovenija kot urednik za operno glasbo. Pisal je tudi operne kritike, v Slovenski gledališki leksikon pa je napisal vrsto prispevkov o operi in opernih pevcih. Kot pevec je pel v nekaj zborovskih zasedbah, nastopil pa je v vrsti manjših in tudi v dveh večjih baritonskih vlogah, in sicer kot Tobia Mill v operi Ženitna menica ter Doktor v operi Doktor in apotekar. Bil je tudi pobudnik ustanovitve slovenskega društva Richarda Wagnerja. Peter Bedjanič je bil legendaren operni urednik na Radiu Slovenija. Občudovali smo njegovo globoko ljubezen do glasbe in eruditsko poznavanje operne literature in zgodovine opere. Za vsako kočljivo vprašanje iz zapletenega opernega sveta je imel pravilen odgovor in zanesljiv uredniški nasvet. Bil je tudi zavzet zagovornik uprizarjanja opernih predstav v slovenskem jeziku. Vrsto let je pripravljal odlično redno tedensko oddajo Operna ura s portreti znamenitih opernih pevcev. Bil je duhovit in uglajen sogovornik, kot osebnost pa odprt in svetovljanski. Pogrešali ga bomo.
V 87. letu starosti je po daljši bolezni umrl, slovenski glasbeni urednik in pevec, lirski baritonist.
V sedeminosemdesetem letu starosti je po daljši bolezni umrl slovenski glasbeni urednik in pevec, lirski baritonist Peter Bedjanič. Rodil se je leta 1933 v Mariboru in študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral pri Juliju Betettu. V ljubljanski Operi je bil od 1953 do 1957 inspicient. Od leta 1957 dalje je bil zaposlen na Radiu Slovenija kot urednik za operno glasbo. Pisal je tudi operne kritike, v Slovenski gledališki leksikon pa je napisal vrsto prispevkov o operi in opernih pevcih. Kot pevec je pel v nekaj zborovskih zasedbah, nastopil pa je v vrsti manjših in tudi v dveh večjih baritonskih vlogah, in sicer kot Tobia Mill v operi Ženitna menica ter Doktor v operi Doktor in apotekar. Bil je tudi pobudnik ustanovitve slovenskega društva Richarda Wagnerja. Peter Bedjanič je bil legendaren operni urednik na Radiu Slovenija. Občudovali smo njegovo globoko ljubezen do glasbe in eruditsko poznavanje operne literature in zgodovine opere. Za vsako kočljivo vprašanje iz zapletenega opernega sveta je imel pravilen odgovor in zanesljiv uredniški nasvet. Bil je tudi zavzet zagovornik uprizarjanja opernih predstav v slovenskem jeziku. Vrsto let je pripravljal odlično redno tedensko oddajo Operna ura s portreti znamenitih opernih pevcev. Bil je duhovit in uglajen sogovornik, kot osebnost pa odprt in svetovljanski. Pogrešali ga bomo.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov