Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
O tem, kako zveni književnost, bomo v prihajajočih tednih in mesecih s Tino Kozin in njenim gostom pred mikrofonom premišljevali v nizu igranih in pogovornih Literarnih matinej, osredotočenih na klasična dela ali kanonične ustvarjalce svetovne književnosti, tudi iz neposredne sodobnosti. To sredo z Urošem Zupanom o branju, pisanju, zavisti in še marsičem.
Med nedeljskimi literarnimi oddajami izpostavljamo ameriško pesnico Evie Shockley rojeno v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Odraščanje na nemirnem ameriškem jugu jo je zelo zaznamovalo, v številnih intervjujih poudarja, da je pesnica z juga, a southern poet, in da je to vidno v njenem pisanju. Njen Literarni portret je naslikala Kristina Kočan in tudi prevedla izbrano poezijo.
Torkov Literarni večer bo posvečen Tonetu Brulcu, pisatelju, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki pa je večino življenja preživel v Argentini. Tam se je seznanil z južnoameriško ljudsko kulturo in se poglobil v indijansko življenje, zakoreninjeno v tradicijo in prepleteno z bogatimi običaji, pesmi in petjem. Slišali bomo odlomke kratkih zgodb iz knjig Vardevanje angelčka in Šepetanje škratov, danes že pokojni avtor pa v oddaji pripoveduje tudi o sebi in svojem izgnanstvu.
Četrtkov Literarni večer na Prvem programu, ki ga je pripravila Tanja Petrič, pa odstira pogled v skorajda neprimerljivo in nepregledno obsežen opus avstrijske književnice Friederike Mayröcker, ki neprekinjeno nastaja že sedem desetletij in vključuje več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger.
Na praznik Marijinega vnebovzetja nas čakata dve literarni upodobitvi Marijinega lika, najprej v oddaji Izbrana proza. Pisatelj Alojz Rebula se v knjigi Intervjuji o Prihajajočem prek Grka Elevterija pogovarja s pričami in sodobniki Jezusa Nazarečana in tako pred nas postavi tudi obrise matere, ki se ji je zgodilo najhujše: gledala je svojega otroka, kako so ga poniževali in usmrtili, ter skušala v tem prepoznati višji namen. Marek Halter, poljski Jud, ki piše v francoščini, pa je življenje svetopisemskih oseb upodobil v celi vrsti romanov, postavljenih predvsem na staroveški Bližnji vzhod. V odlomku iz romana Marija, izbranem za Literarni nokturno, je Mirjam še običajno judovsko dekle, ki jo skrbi za očeta.
In ko smo že pri Literarnih nokturnih – težko je pripraviti izbor, če pa so praktično vsi vrhunski. Katerega naj bi izločili? Mogoče francoskega pesnika Pierra Reverdyja, prijatelja Picassa, Matissa, Braqua in drugih, ki je podobno kot oni na likovnem področju izrisoval podobe v obsežnem pesniškem opusu, v nekakšnem večnem sedanjiku, ki kaže boleč odnos med človekom in svetom, med sanjami in resničnostjo? Naj vas ne bi opozorili na pretresljivo švicarsko pisateljico Monique Schwitter, ki v zgodbi Spomin zlate ribice kot z refrenom ponavlja Pogosto sem bila prepričana, da je oče umrl? Ali na Simono Kopinšek, ki je v pesmih v prozi Lom glasu v eno zgnetla svetlobo in temo? Na Eina Leina, novoromantičnega pesnika narave in samote z daljne Finske? Ali pa naj bi preskočili kar Milana Kundero, ki je v romanu Nevednost sporočil francoski javnosti, kaj si misli o njej, in opisal, kaj pomeni biti emigrant in kam – če sploh – se lahko vrnemo potem, ko naj bi bilo velikih zgodb naposled konec. In potem ostane samo še eden najpomembnejših ameriških pesnikov Robert Bly, ki bivanjsko tematiko prikazuje prek močnih podob iz narave, na primer v pesmih v prozi iz cikla Življenje na kmetiji iz knjige Segati v svet.
Literarne oddaje med 9. in 15. avgustom 2020
Nedelja, 9. avgust
14.05 Humoreska tega tedna: Guy de Maupassant: Rešena
18.05 Spomini, pisma in potopisi: John Hersey: Hirošima
22.05 Literarni portret: Evie Shockley: Kjer si posajen
23.50 Literarni nokturno: Pierre Reverdy: Žoga v odskokuPonedeljek, 10. avgust
23.50 Literarni nokturno: Monique Schwitter: Spomin zlate ribiceTorek, 11. avgust
21.20 Literarni večer: Tone Brulc: Vardevanje angelčka
23.50 Literarni nokturno: Simona Kopinšek: Lom glasuSreda, 12. avgust
11.05 Literarna matineja: Uroš Zupan o A/arheologiji sedanjosti
23.50 Literarni nokturno: Eino Leino: Laponsko poletjeČetrtek, 13. avgust
23.50 Literarni nokturno: Milan Kundera: NevednostPetek, 14. avgust
23.50 Literarni nokturno: Robert Bly: JesenSobota, 15. avgust
18.00 Izbrana proza: Alojz Rebula: Marija, Jezusova mati
23.50 Literarni nokturno: Marek Halter: Marija
V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njim lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata. Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave Vmesni prostor, Loški muzej Škofja Loka, 2016, foto: Petra Cvelbar
Plečnikov opus govori sam zase, ne glede na nova priznanja svetovne javnosti. Vendarle pa je odločitev Odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je na današnjem zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, zgodovinski dan.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo, kot doslej prvi slovenski glasbenih, za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
V prvem delu diptiha oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov bosta sogovornika slikarka Tina Dobrajc in slikar Mito Gegič. Sta slikarja mlajše srednje generacije, dodobra uveljavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki poleg slikarstva umetniško ustvarjata tudi v gledališču in novih medijih. Srečali smo se na Loškem gradu v Škofji Loki, kjer živita in ustvarjata in se pogovarjali o njuni umetnosti in širše. V drugi oddaji, prihodnji teden, bosta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Oddaji se povežeta v diptih s sklepnim delom prve, v kateri s Tino Dobrajc govoriva o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja. na sliki: fotografija iz videa Wrecking Ball, T. Dobrajc in M. Gegič, 2015, foto: Mito Gegič
Od danes do nedelje poteka že 9. mednarodni intermedialni festival na gradu Snežnik Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo na 14 odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Blaž Mazi
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.
Izpostavljamo dva koncerta, ki ju bomo posredovali tudi na programu Ars. Ob 17h se bo v Cankarjevem domu začel koncert Zbora Slovenske filharmonije s programom, ki si ga bosta delila dva dirigenta, Gary Graden in Josep Vila i Casanas. V neposredni prenos na Arsu se Europa cantat ob 21h vrne s koncertom Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Zbor vodi Helena Fojkar Zupančič, osrednja gosta jutranje oddaje o festivalu.
Skupina Singer Pur že od začetka devetdesetih let prepričuje s svojim odličnim petjem zelo različne glasbe in programi, pogosto skrbno zastavljenimi okrog določene teme. Rdeča nit sporeda z naslovom Med vrtinci je glasba skladateljic - od Hildegarde iz Bingna do sodobne slovenske skladateljice Katarine Pustinek Rakar.
Tudi danes bo pestro! Najprej na festivalski televiziji, potem pa še na koncertu: V Raziskovalnem ateljeju, ki se bo na spletu začel ob pol poldne bo danes Tine Fris-Ronsfeld predstavila igre in vaje za prebijanje ledu, ki so namenjene zbliževanju oseb vseh starosti s pomočjo glasbe, petja in gibanja, po drugi uri pa se začnejo predavanja Pulse. Prvi predavatelj dr. Zvezdan Pirtošek je svoje predavanje naslovil Nevroznanost in umetnost: kako umetnost učinkuje na možgane, ob pol petih bo Jim Daus Hjernoe prikazal nove možnosti sodelovanja zborov v živo prek digitalnega omrežja s sistemom LoLa, ob 15:15 pa se začne predavanje Damijana Močnika in Inge Breznik z naslovom Navdihujoč zborovski sistem v Sloveniji in zborovska piramida v Zavodu sv. Stanislava, v katerem bosta predavatelja prestavila slovenski zborovski sistem, ki v svetu velja za unicum. Večerni koncert bo oblikovala nemška a capella zasedba Singer pur, ki jo sestavljajo sopranistka Claudia Reinhard, tenoristi Chistian Meister, Markus Zapp in Manuel Warwitz ter baritonista Jakob Steiner in Marcus Schmidl. Nekoliko nenavadna kombinacija glasov? V resnici gre za formulo za uspeh. Zasedba Singer Pur namreč ne pozna slogovnih zadržkov in izvaja vse, kar se izvesti da.
Neveljaven email naslov