Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izjava dr. Klemena Grabnarja

11.08.2020


Prva sodobna izvedba maše flamskega mojstra Antoniusa Gosswina, ki se je ohranila v Ljubljani, in liturgična glasba njegovih sodobnikov na dvoru v Gradcu.

Neposredni prenos koncerta iz Cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Tudi letos je en izmed koncertov Festivala Radovljica posvečen glasbi, ohranjeni le v rokopisih, ki jih danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za zbirko šestih dobro ohranjenih velikih kodeksov, nastalih okrog leta 1600 v okviru nadvojvodske glasbene kapele v Gradcu, in sicer na podlagi tam hranjenih rokopisov in tiskov. Kodeksi so prešli v last ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je v letih 1614–1621 deloval v Gradcu kot notranjeavstrijski deželnoknežji namestnik. Repertoar v teh rokopisih je liturgičen (maše, magnifikati, psalmi, himnusi, litanije ipd.) in obsega skladbe za različne zasedbe – od štiriglasnih del do maše za štirinajst pevskih in instrumentalnih glasov Lamberta de Sayva, ki je na Festivalu Radovljica zazvenela leta 2017.

Osrednja skladba sporeda je tokrat petglasna Missa Invidiosa Amor malo znanega flamskega skladatelja Antoniusa Gosswina, poleg te skladbe pa bomo na koncertu prisluhnili še delom Alessandra Striggia, Annibala Padovana, Lamberta de Sayva, Johannesa de Cleve in Jacobusa Vaeta.

Koncert bo izvedel Ansambel Cinquecento, ki je dobil ime po italijanskem izrazu za 16. stoletje. Sestavlja ga pet poklicnih pevcev iz petih držav in ta panevropska zasedba (njegovi člani prihajajo iz Avstrije, Belgije, Anglije, Nemčije in Švice) spominja na cesarske kapele 16. stoletja, katerih člane so zaradi njihovih zmožnosti izbirali iz najuglednejših glasbenih ustanov po Evropi.
Terry Wey, kontratenor
Achim Schulz, tenor
Tore Tom Denys, tenor
Tim Scott Whiteley, bariton
Ulfried Staber, bas


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Izjava dr. Klemena Grabnarja

11.08.2020


Prva sodobna izvedba maše flamskega mojstra Antoniusa Gosswina, ki se je ohranila v Ljubljani, in liturgična glasba njegovih sodobnikov na dvoru v Gradcu.

Neposredni prenos koncerta iz Cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Tudi letos je en izmed koncertov Festivala Radovljica posvečen glasbi, ohranjeni le v rokopisih, ki jih danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za zbirko šestih dobro ohranjenih velikih kodeksov, nastalih okrog leta 1600 v okviru nadvojvodske glasbene kapele v Gradcu, in sicer na podlagi tam hranjenih rokopisov in tiskov. Kodeksi so prešli v last ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je v letih 1614–1621 deloval v Gradcu kot notranjeavstrijski deželnoknežji namestnik. Repertoar v teh rokopisih je liturgičen (maše, magnifikati, psalmi, himnusi, litanije ipd.) in obsega skladbe za različne zasedbe – od štiriglasnih del do maše za štirinajst pevskih in instrumentalnih glasov Lamberta de Sayva, ki je na Festivalu Radovljica zazvenela leta 2017.

Osrednja skladba sporeda je tokrat petglasna Missa Invidiosa Amor malo znanega flamskega skladatelja Antoniusa Gosswina, poleg te skladbe pa bomo na koncertu prisluhnili še delom Alessandra Striggia, Annibala Padovana, Lamberta de Sayva, Johannesa de Cleve in Jacobusa Vaeta.

Koncert bo izvedel Ansambel Cinquecento, ki je dobil ime po italijanskem izrazu za 16. stoletje. Sestavlja ga pet poklicnih pevcev iz petih držav in ta panevropska zasedba (njegovi člani prihajajo iz Avstrije, Belgije, Anglije, Nemčije in Švice) spominja na cesarske kapele 16. stoletja, katerih člane so zaradi njihovih zmožnosti izbirali iz najuglednejših glasbenih ustanov po Evropi.
Terry Wey, kontratenor
Achim Schulz, tenor
Tore Tom Denys, tenor
Tim Scott Whiteley, bariton
Ulfried Staber, bas


19.10.2020

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.


19.10.2020

Nagrada angelus Goranu Vojnoviću

Vsebine Programa Ars


19.10.2020

Čakalnica

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Blokada slovenskega filma

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Slovenske nagrade za oblikovanje in interier

Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.


16.10.2020

Aškerčeva nagrada

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Finžgar in Plečnik

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Federico Fellini

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Viggo Mortensen

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Pogovor z Martinom Turkom

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Ta obraz

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Aipa

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Cvetje v jeseni - splošni

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Slovenija na frankfurtskem knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Začel se je virtualni frankfurtski knjižni sejem

Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem


14.10.2020

Festival glasbenega filma Naj se rola

Vsebine Programa Ars


13.10.2020

Nova butalska čitanka

Vsebine Programa Ars


Stran 68 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov