Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstava, katere motiv so aktualni dogodki v zrcalu v zgodovini že videnih.
Z današnjo premiero vstopa Mestno gledališče Ptuj še pred koncem poletja v novo sezono. Na odru bo oživela nova, tako imenovana koronaresničnost, in sicer ji bodo ustvarjalci predstave pod vodstvom režiserja Matjaža Latina nastavili ogledalo in se ji zoperstavili z zadostno mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti. Naslov te kabaretne predstave je Lunapark kuga, glasbo in songe je napisal Jure Ivanušič, ki tudi igra, ob njem pa prispevajo svoj igralski delež še Maja Pihler Stermecki - Bilbi, Nenad Tokalič - Nešo in Gorazd Žilavec. V predstavo so, poleg resničnosti in navdiha iz različnih del svetovne literature, od Boccacia, do Edgarja Alana Poeja, Camusa in Jančarja, kot pojasnjuje Matjaž Latin, v fragmentih vključili tudi vizionarski tekst Bela bolezen češkega dramatika Karla Čapka.
Predstava, katere motiv so aktualni dogodki v zrcalu v zgodovini že videnih.
Z današnjo premiero vstopa Mestno gledališče Ptuj še pred koncem poletja v novo sezono. Na odru bo oživela nova, tako imenovana koronaresničnost, in sicer ji bodo ustvarjalci predstave pod vodstvom režiserja Matjaža Latina nastavili ogledalo in se ji zoperstavili z zadostno mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti. Naslov te kabaretne predstave je Lunapark kuga, glasbo in songe je napisal Jure Ivanušič, ki tudi igra, ob njem pa prispevajo svoj igralski delež še Maja Pihler Stermecki - Bilbi, Nenad Tokalič - Nešo in Gorazd Žilavec. V predstavo so, poleg resničnosti in navdiha iz različnih del svetovne literature, od Boccacia, do Edgarja Alana Poeja, Camusa in Jančarja, kot pojasnjuje Matjaž Latin, v fragmentih vključili tudi vizionarski tekst Bela bolezen češkega dramatika Karla Čapka.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov