Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.
Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.
Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.
Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.
Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.
Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.
Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.
Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.
Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.
Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.
Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.
Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.
Oddaja bo v znamenju 3. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, z gostujočimi glasbeniki: pianistka Tjaša Šulc Dejanović, violinista Matej Haas in Miladin Batalović, violistka Ana Pravdič in violončelist Nikolaj Sajko. Na koncertu z naslovom Cesarjeva nova oblačila so predstavili Klavirski kvintet v E-duru, op. 15, Ericha Wolfganga Korngolda, edini dokončani stavek Klavirskega kvarteta v a-molu Gustava Mahlerja, Železno brigado Arnolda Schönberga in Cesarski valček Johanna Straussa mlajšega v priredbi Arnolda Schönberga. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Pred nami je enainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Provansalski umetniki in Marseille bomo predstavili nekaj velikih imen iz sveta umetnosti, ki so delovali ali prebivali v provansalskih mestih, kot so Paul Cézanne, Darius Milhaud, Arthur Rimbaud in drugi. Slišali boste tudi zanimiv odlomek iz Matvejevićevega Mediteranskega brevirja, v katerem je pisatelj slikovito opisal značilnosti in značaj ljudi te južnofrancoske pokrajine, pa tudi glasbo dveh manj znanih marsejskih skladateljev preteklega časa – Folqueta in Gauthierja iz Marseilla. Na sporedu bo še glasba Dariusa Milhauda, Franza Liszta, Bruna Maderne, Hectorja Berlioza, Benjamina Brittna in Gilberta Amyja.
V petdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo najprej predstavili dve uglasbitvi stare francoske pravljice Aucassin in Nicolette, se nato pomudili v gradu Tarascon, kjer je po pripovedi Alphonsa Daudeta domoval neustrašni Tartarin in v drugem delu oddaje obiskali še nekaj znamenitih provansalskih krajev, kot so Arles, Salon-de-Provence in Aix-de-Provence. Na sporedu bo glasba Paula Le Flema, Andréja Grétryja, Jeana Gillesa, Einojuhanija Rautavaare, Cesareja Negrija, Pierra Certona, Clémenta Janequina in Dariusa Milhauda.
Na 2. koncertu komornega cikla Carpe artem so v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribo: violinist Miladin Batalović, violist Levente Gidro in violončelist Gorazd Strlič. Pridružil se jim je pianist Denys Masliuk iz Ukrajine, ki živi in dela v Kopru. Glasbeniki so na koncertu z naslovom L’art pour l’art / Umetnost za umetost izvedli Preludije in fuge v d-molu, g-molu in F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, nastale po zgledu preludijev in fug Johanna Sebastiana Bacha, št. 853, 883 in 882. Sodobna skladba v sporedu je bila Igra štirih – L’art pour l’art za violino, violo, violončelo in klavir Igorja Štuheca iz leta 2004. Drugi del koncerta so posvetili izvedbi Klavirskega tria št. 1 v B-duru, op. 99, D 898, Franza Schuberta. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc-
Pred nami je devetinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili katare v zahodni Evropi, danes pa bomo obiskali nekaj očarljivih in zgodovinsko pomembnih mest, kot so Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes. V oddaji z naslovom Provansalska mesta in poezija bomo predvajali glasbo Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee, slišali pa boste tudi nekaj pesemskih odlomkov Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.
Pred nami je oseminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili viteško ljubezensko liriko oksitanskih trubadurjev, danes pa bomo raziskali katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Posebej se bomo osredotočili na preganjanje katarov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III. Predvajali bomo trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, na koncu oddaje pa boste slišali tudi glasbeni odlomek Jeana-Josepha de Mondonvilla.
Na vrsti je sedeminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskala dva znamenita glasbena festivala Pabla Casalsa in Jordija Savalla, današnja oddaja pa bo v znamenju trubadurske lirike, ki je od konca XI. do začetka XIII. stoletja cvetela v Oksitaniji, deželi na jugu Francije. Predvajali bomo izbor trubadurskih pesmi Guilhelma de Peitieusa, Raimona de Miravala, Comtesse de Dia, Bernarta de Ventadorna, Girauta de Bornelha in drugih, manj znanih ustvarjalcev viteške ljubezenske lirike, na sporedu pa bo tudi glasba Charlesa Gounoda in Richarda Wagnerja.
Pred nami je šestinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo zapustili Barcelono in se odpravili proti francoski meji, danes pa se bomo zadržali predvsem v Pradesu in v opatiji Saint-Marie de Fontfroide. V Pradesu je legendarni violončelist Pablo Casals dolga leta vodil odmevni mednarodni festival komorne glasbe, ki so ga leta 1982 preimenoval v Mednarodni Casalsov festival, v opatiji Saint-Marie de Fontfroide pa sta Jordi Savall in Montserrat Figueras ustanovila danes cenjeni festival Glasba in zgodovina v medkulturnem dialogu, posvečen glasbi starejših obdobij. Na sporedu bodo dela Clauda Debussyja, Césarja Francka, Xavierja Benguerela, Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna in Hectorja Berlioza, slišali pa boste tudi glasbo romov iz Perpignana in katalonsko ljudsko z naslovom Ptičje petje.
Na vrsti je petinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Pretekla oddaja je bila v znamenju operne tradicije Barcelone, tokratno pa posvečamo glasbi skladateljev iz 20. stoletja, ki so v tem katalonskem mestu pustili večji pečat. V Barceloni so med drugim delovali Enrique Granados, Roberto Gerhard, Miguel Llobet, Federico Mompou, Osvaldo Golijov in Mauricio Sotelo, na sporedu pa bo še glasba Arnolda Schönberga, Ernesta Halffterja in Alberta Guinovarta.
Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.
Pred nami je štiriinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo raziskali Barcelono, kjer se bomo zadržali tudi tokrat, ko bo v ospredju operna tradicija te katalonske metropole. Mesto premore nekaj odličnih glasbenih institucij, kot sta Gran teatre del Liceu in Palau de la Música, v Barceloni pa so se med drugimi rodili imenitni operni pevci, kot so Mercedes Capsir, Victoria de Los Angeles, Montserrat Caballé in José Carreras Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Gaetano Donizetti, Giuseppe Verdi, Richard Wagner, Josep Anselm Clavé in Christopher Rouse.
Na vrsti je triinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo raziskali širše območje Katalonije, današnjo oddajo pa v celoti posvečamo Barceloni. Predstavili bomo njena znamenita gledališča, operne hiše in koncertne dvorane ter izpostavili nekaj najpomembnejših glasbenikov, ki so zaznamovali katalonsko prestolnico. Na sporedu bo glasba Antonia Caldare, Domenica Scarlattija, Antonia Solerja, Domeneca Terradellasa, Fernanda Sora, Antonia Martina Y Colla, Francisca Guerrera in Joana Aranésa.
Dvainštirideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere posvečamo glasbi, ki je skozi stoletja nastajala v Kataloniji; na ulicah Barcelone, v starodavnih sakralnih objektih te prestolnice, samostanih, pa tudi v njeni širši okolici. V oddaji bomo najprej predvajali odlomek speva Congaudeant Catholici – najstarejšega ohranjenega primera triglasne polifonije. Nato bomo slišali nekaj primerov viteške in ljubezenske lirike provansalskih in katalonskih trubadurjev, Ave Mario iz srednjeveškega kodeksa Llibre Vermell, na sporedu pa bodo še dela, ki so jih podpisali Johannes Cornago, Juan de Urrede, Fracesc Valls, Juan Pau Pujol, Luigi Boccherini in drugi…
Na vrsti je enainštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo se dlje časa zadržali v Valencii, kjer začenjamo tudi današnjo oddajo. Najprej bomo spoznali skladatelje Enriqueja Granadosa, Luisa de Pabla in Tomása Marca, nato pa se bomo odpravili proti Saguntu, kjer so pred leti obnovili antično gledališče in zdaj prirejajo vrhunske dramske predstave in koncerte. V nadaljevanju oddaje bomo obiskali še starodavni templjarski grad nad Peniscolo, mesteci Tarragona in El Vendrell, kjer je sedež Mednarodnega glasbenega festivala Pabla Casalsa, predstavili pa bomo še Bizetovo Carmen in Lisztovo koncertno turnejo po Španiji.
Štirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere je v celoti posvečena Valencii in njeni bogati zgodovini. V prvem delu bomo spoznali kastiljskega viteza El Cida Campeadorja, ki je v enajstem stoletju zavzel Valencio in premagal mavrsko vojsko. Osrednji del oddaje bo v znamenju glasbe Richarda Wagnerja, ki je v svojem delu povzel legendo o Parsifalu Wolframa von Eschenbacha, v zadnjem delu pa bomo spoznali nekaj skladateljev, ki so skozi zgodovino zaznamovali to mesto na jugu Španije. Na sporedu bo glasba pod katero so se podpisali Marc-Antoine Charpentier, Jules Massenet, Juan Cabanilles, Richard Wagner, Vincente Martín y Soler, Jose Serrano in Manuel Palau Boix.
Ugledni italijanski muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera v zadnjem času tesno sodeluje s tretjim programom Radia Slovenija. Za program ARS je v zadnjih letih adaptiral dva ciklusa radijskih oddaj – Zlato Donave in Popotovanje po Renu, ki ju je izvorno pripravil za Italijanski radio, na pobudo odgovornega urednika programa ARS Mateja Venierja pa ekskluzivno za Radio Slovenija nastaja izjemno obsežen ciklus oddaj z naslovom Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V pogovoru bo avtor predstavil genezo zadnjega ciklusa, ki temelji na njegovih zapiskih s popotovanj po deželah Sredozemskega morja. Govori o zgodovini in umetniški atmosferi izjemno raznovrstnih kultur, krajev ter mitoloških in ljudskih izročilih. S Carlom de Incontrero se bo pogovarjal odgovorni urednik tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS – Matej Venier. Za prevajanje bo poskrbela Saša Grahovac Fabbri.
V oddaji bomo predstavili glasbo italijanskih skladateljev 16. in 17. stoletja, ki je povezana s slovenskim Primorjem in koprsko stolnico. Poslušali bomo glasbo slepega renesančnega lutnjista Giacoma Gorzanisa, ki je živel v Trstu in muziciral plemičem na Kranjskem, posvetili se bomo frančiškanskemu menihu in organistu koprske stolnice Gabriellu Pulitiju, ki so mu rekli »l’Allegro«, in predstavili nekaj biserov iz bogatega repertoarja duhovne glasbe, ki se je ohranil v stolnem arhivu.
Ars na 32. Slovenskem knjižnem sejmu Operni libreto – blagoslov ali prekletstvo? Pogovor z dirigentom Lorenzom Castrioto in urednikom Dejanom Juravićem Prevajalka: Saša Grahovac Fabbri Zgodovina pozna nekaj zares dobrih libretov, ki poudarjajo glasbeno plat opere in jo izboljšujejo; toda še več je takih, ki bi brez »prave« glasbe že zdavnaj utonili v pozabo. Kako libreto ohranja iluzijo in pravljičnost? Je poglavitna sposobnost pisca ali skladateljeva nadarjenost? Je samo glasba tista, ki ohranja operna dela pri življenju? Odgovore na ta in druga vprašanja bosta iskala dirigent Lorenzo Castriota in urednik Dejan Juravić.
V prvem delu 39. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo spoznali skladatelja Frédérica Chopina in slikarja Juana Mirója, ki sta del življenja preživela na Palmi de Mallorca. Nato se bomo odpravili v pristanišče Dénia, od tam v zgodovinsko pomembna kraja Gandio in Xativo, kjer se je začel vzpon dinastije Borgia, naš končni cilj pa je Valencia. Poleg Chopinove glasbe bodo na sporedu še dela Francisa Poulenca, Georgesa Bizeta, Johna Cagea, Pierra Bouleza, Sylvana Bussottija, Josquina Despreza, Francesca Borgie, Luysa Milána in Bartomeuja Carceresa.
Program Ars že 25 let razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Nagrajena dela lahko zdaj prebirate v knjigi Valovi kratkih zgodb, ki je izšla pri LUD-u Literatura, poslušate v interpretaciji igralcev in igralk na 1. in 3. programu Radia Slovenija v oddaji Literarni nokturno, med vožnjo na mestnih in primestnih avtobusih LPP-ja, Saška Rakef in Alen Jelen s sodelavci pa sta jih ob izidu knjige predstavila v Literarnem večeru na 32. Slovenskem knjižnem sejmu. Scenarij: Saška Rakef Perko, režiser: Alen Jelen, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, igralci: Nejc Cijan Garlatti, Robert Prebil, Lara Janković in Vesna Jevnikar.
Neveljaven email naslov