Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


21.09.2021

Naj bo kvir!

Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.


17.09.2021

Slofest

Vsebine Programa Ars


17.09.2021

Velenjica pesniškemu subjektu neučakane geste

Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)


16.09.2021

Rožančevo nagrado prejme Robert Simonišek

Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu.  Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.


16.09.2021

SPOT Arsova lastovka - čestitka

Vsebine Programa Ars


15.09.2021

Podelitev Arsove lastovke

Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.


15.09.2021

Arsova lastovka v rokah Davorina Lenka

Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.


13.09.2021

Ars teatralis: literarni večer Odrešenje in onkraj

Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub


13.09.2021

SPOT Arsova lastovka

Vsebine Programa Ars


10.09.2021

Koncert Zbora Tenebrae

Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.


10.09.2021

Iskra Delta odpira svoja vrata v mnoštvo različnih prihodnosti

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.


10.09.2021

Arsova lastovka

V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.


10.09.2021

Arsova lastovka

Vsebine Programa Ars


10.09.2021

Literarni večer Odrešenje in Onkraj – neposredni prenos

V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.


Stran 41 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov