Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spor med Srbijo in Kosovom, ki je upočasnil čas od Istanbula do Københavna.
Spor med Srbijo in Kosovom je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov je namreč, kot beremo v spremnem besedilu razstave 0.004 Hz, med januarjem in marcem tega leta prišlo do primanjkljaja električne energije. Zato se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju znižala za 0,004 Hz, kar je povzročilo zaostanek določenih električnih ur, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja. Tao G. Vrhovec Sambolec je povedal, da ga je pri tem dogodku pritegnila njegova skorajšnja nezaznavnost, bil je komaj opazen, a je vendar imel konkretne posledice in se vpenjal v družbenopolitično realnost.
Razstavo lahko razumemo na več načinov, najbolj očitna sta morda dva – vidik družbenopolitične realnosti na eni strani in razmislek o časovni vrzeli, o nejasnih odnosih med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti na drugi. Ta vidik je blizu pretekli umetnikovi praksi. Kot pove sam, se namreč ukvarja z zvokom, efemernimi pojavi, časovnostjo, prisotnostjo in odsotnostjo v polju vsakdana.
V projektnem prostoru Aksioma si lahko ogledate graf, ki prikazuje omenjeni odklon povprečne frekvence električnega toka (v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018) in slišite zvok, ki vsebuje dve frekvenci – standardnih 50 Hz in 49,996 Hz.
Del razstave pa je tudi publikacija, ki poleg uradnih obvestil in novinarskih poročil o odklonu frekvence vključuje tudi literarne, teoretske in filozofske misli, ki širše odpirajo to problematiko.
Kako skupno omrežje povezuje politčne institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem? Kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega. To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih lahko še do 4. septembra zastavite na razstavi 0.004 Hz v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Spor med Srbijo in Kosovom, ki je upočasnil čas od Istanbula do Københavna.
Spor med Srbijo in Kosovom je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov je namreč, kot beremo v spremnem besedilu razstave 0.004 Hz, med januarjem in marcem tega leta prišlo do primanjkljaja električne energije. Zato se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju znižala za 0,004 Hz, kar je povzročilo zaostanek določenih električnih ur, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja. Tao G. Vrhovec Sambolec je povedal, da ga je pri tem dogodku pritegnila njegova skorajšnja nezaznavnost, bil je komaj opazen, a je vendar imel konkretne posledice in se vpenjal v družbenopolitično realnost.
Razstavo lahko razumemo na več načinov, najbolj očitna sta morda dva – vidik družbenopolitične realnosti na eni strani in razmislek o časovni vrzeli, o nejasnih odnosih med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti na drugi. Ta vidik je blizu pretekli umetnikovi praksi. Kot pove sam, se namreč ukvarja z zvokom, efemernimi pojavi, časovnostjo, prisotnostjo in odsotnostjo v polju vsakdana.
V projektnem prostoru Aksioma si lahko ogledate graf, ki prikazuje omenjeni odklon povprečne frekvence električnega toka (v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018) in slišite zvok, ki vsebuje dve frekvenci – standardnih 50 Hz in 49,996 Hz.
Del razstave pa je tudi publikacija, ki poleg uradnih obvestil in novinarskih poročil o odklonu frekvence vključuje tudi literarne, teoretske in filozofske misli, ki širše odpirajo to problematiko.
Kako skupno omrežje povezuje politčne institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem? Kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega. To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih lahko še do 4. septembra zastavite na razstavi 0.004 Hz v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov