Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
S koncertom naslovljenim Akord na robčku se odpira še eden od abonmajskih ciklov Slovenske filharmonije, ki je naslovljen Same mogočne skladbe. Kronološka odprtost cikla s šestimi koncerti vključuje mogočna orkestrska dela pozne romantike in dvajsetega stoletja domačih in tujih skladateljev. Naslov koncerta se navezuje na solistično skladbo večera, Koncert za violino v D Igorja Stravinskega, ko je skladatelj solistu, ki je premierno izvajal koncert, uvodni akord na napisal kar na robec, nakar mu je solist odvrnil, da je akord dejansko neizvedljiv. Kasneje je akord poizkusil zaigrati na violini in se takoj navdušil nad njegovo zvočnostjo. Solistično mesto uvodnega koncerta cikla Same mogočne skladbe pripada Jonianu Iliasu Kadeshi, priznanemu violiniste mlajše generacije, ki je do zdaj nastopil med drugim s Komornim orkestrom Evrope pod vodstvom sira Andrása Schiffa, Novim ruskim državnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Jurija Bašmeta, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Londona, Škotskim komornim orkestrom, Münchenskim radijskim orkestrom, idr.
Vsebine Programa Ars
Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.
Po filmih Adria Blues in Igram, sem je Sanremo tretji celovečerec režiserja in scenarista Miroslava Mandića. Z glavnima igralcema Sandijem Pavlinom in Silvo Čušin in z močno simboliko prikazuje ljubezen, ki se zgodi protagonistoma Brunu in Duši v jeseni življenja, v domu starostnikov, kjer skrbijo za ljudi z demenco. Film govori o starostnikih Brunu in Duši, ki živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu se z vsakim novim dnevom drug drugega razveselita. Režiser se v filmu osredotoča predvsem na čustveni svet protagonistov in njuno subtilno zaznavanje okolice ter intimnih impulzov, ki jih iz nje prejemata. Film, ki naslavlja temo izgube spomina, predvsem iz danes na jutri, občutenja junakov pogosteje bolj kot dialoško poudarja prav na vizualni ravni. Režiser spregovori o tem, kako si je zamišljal notranji svet osrednjega junaka, ki sproti pozablja srečevanja prejšnjega dne. Sanremo je slovensko-italijanska koprodukcija s podporo RTV Slovenija in pred nocojšnjo premiero je uspešno gostoval na tujih festivalih; je tudi slovenski kandidat za nominacijo za mednarodnega oskarja. Za filmsko fotografijo je poskrbel Peter Zeitlinger (med drugim sodelovalec Wernerja Herzoga in Ulricha Seidla), za glasbo Darko Rundek in za montažo Andrej Nagode. Prihodnji teden se bo Sanremo potegoval tudi za nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma.
Annette Krauss v ljubljanski galeriji Škuc razmišlja o nenamernih dejavnikih v vzgoji Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Annette Krauss. V ljubljanski galeriji Škuc bodo v okviru festivala Mesto žensk nocoj odprli njeno razstavo Prikriti kurikulum, ki odstira vpogled v istoimenski projekt. Ko se je umetnica srečala s terminom prikriti kurikulum in se o njem izobraževala, je pri tem pogrešala glas učencev, zato že od leta 2007 vstopa v šolsko okolje in sodeluje z mladimi na večmesečnih delavnicah, na katerih nastanejo dela, s katerimi učenci predstavijo svoj pogled na prikriti kurikulum. Ti pogosto izhajajo iz arhitekture in fizičnega okolja, je povedala umetnica in izpostavila delo ene od učenk: »Zanimala jo je moč šolskega pohištva – raziskovala je različne stole. Kdo sedi na kakšnem stolu v kakšni situaciji? Učenci sedijo na preprostih, nepremičnih stolih, ko pa greš na primer v ravnateljevo pisarno, pa ta sedi na pisarniškem stolu s koleščki. Naredila je drobno intervencijo – učitelja je prosila za sestanek v kabinetu, še pred tem pa je zamenjala stole. Zanimivo, številnim ostalim učencem se to ni zdelo pomembno, stole so razumeli kot zgolj malenkost. Tu se je razvila neverjetna debata o naši povezanosti z vsakdanjim okoljem in o tem, kako objekti odsevajo razmerja moči.« Pomemben poudarek razstave so taktike, s katerimi si mladi lajšajo šolsko življenje – nekatere med njimi za gledalca ostanejo skrivnost, a so jih učenke in učenci pripravljeni posredovati skupini, ki bo z umetnico ustvarjala naslednjič. Spopadanje s šolskimi izzivi je tudi v osredju najnovejših del na razstavi – slovenski dijaki in dijakinje so namreč v sodelovanju ustvarili Pesmi izgovorov. Del ene od njih gre takole: »Pes mi jo je pojedel, mačka mi jo je pojedla, nosorog mi jo je pojedel.«
Je prihodnost lahko drugačna od preteklosti in sedanjosti? Po skoraj treh desetletjih obstoja, na pragu 27. izvedbe festivala Mesto žensk organizatorji ugotavljajo, da izbire ni: prihodnost mora biti drugačna. Od danes do 18. oktobra bo potekal raznolik in obširen program, ki vključuje več kot 130 sodelujočih.
Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje. Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni. Dogodek Nevroznanost in družba je del Sinapsine nevroznanstvene konference. Predavanje je sprotno prevajano v slovenščino.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov