Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
V Palači Gravisi v Kopru so ob stoletnici rojstva režiserja Federica Fellinija odprli razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda. Ronald se je kot filmski fotograf že zelo mlad ustalil v Italiji, kjer je vrsto let delal z najuglednejšimi režiserji. Veliko je sodeloval z Viscontijem, njegovo delo pa je zelo cenil Fellini, ki ga je povabil k sodelovanju pri snemanju filma 8 1. Ronald je spremljal snemanje od začetka do konca, opravil izjemno delo in se odlično ujel z ustvarjalnim duhom režiserja. Razstava ponuja vpogled v njuno sodelovanje s fotografijami iz Ronaldovega osebnega arhiva, ki ga hrani Antonio Maraldi, direktor Filmskega centra v Ceseni. V Kopru je na ogled 36 črnobelih fotografij s prizori s snemanja filma in nekaj imenitnih portretov, med njimi tudi kar nekajkrat fotografiranega Marcella Mastroianija, s katerim je Ronald tudi sicer prijateljeval. Ko se zmrači, pa bo na vrtu palače projekcija filma Osem in pol, prelomnega Fellinijevega dela, v katerem pokaže ves svoj ustvarjalni kaos, iluzije in dvome. Film bo slovenska kinoteka prikazala v najbolj filmoljubni obliki: na 35-mm filmskem traku. Projekcija sodi v program filmskega festivala Kino Otok Isola – Cinema.
Zlata rokavica je zadnji film Fatiha Akina, nemškega režiserja turških korenin s kar najbolj raznovrstnim filmskim opusom. Začel je s filmom Z glavo ob zid, presunljivo zgodbo o življenju druge generacije turških priseljencev v Nemčiji in razpetostjo med obe deželi, nadaljeval s komedijami, zgodovinskimi filmi, glasbenimi dokumentarci, političnim trilerjem in postal eden najbolj izstopajočih nemških filmskih avtorjev. Zlata rokavica pa je film, ki na prav poseben način izstopa iz njegovega opusa.
Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19
V naših kinodvoranah od četrtka vrtijo francosko-belgijski film Zlati časi, po žanru romantično komedijo z zvezdnikoma francoskega filma Fanny Ardant in Danielom Auteuilom. Film ocenjuje Tina Poglajen.
Po predfestivalskem dogodku, konec junija v Ormožu, se bo osrednji del 12. glasbenega festivala Arsana na Ptuju začel nocoj, / v nedeljo pa uradno s koncertom Big banda RTV Slovenija s solisti. Do prihodnjega četrtka bo ponudil žanrsko raznolike koncerte izključno slovenskih izvajalcev. Organizatorje je v to prisilila pandemija, občinstvo pa zaradi tega ne bo prikrajšano, obljubljajo. Ob uveljavljenih glasbenikih bodo predstavili mlade virtuoze, pripravili so tudi vsebine za otroke in takšne, ki bodo navdušile vse generacije. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Letni kino Minoriti, ki se bo nocoj ob 21-ih začel v Mariboru, bo julija in avgusta ljubiteljem filmske umetnosti ponudil 12 nagrajenih celovečernih filmov. Program za odrasle letos prvič dopolnjuje nedeljska otroška matineja, v okviru katere bodo prikazali obnovljena mladinska filma Kekec in Srečano Kekec. Filmske projekcije na zunanjem prizorišču mariborskega lutkovnega gledališča bo ob upoštevanju varovalnih ukrepov lahko spremljalo manj gledalcev kot minula leta. Prispevek Brigite Mohorič.
Nocoj se pričenja Poletna Animateka. Odprli jo bodo nagrajeni filmi lanskih prejemnikov študentskih in prvih stanovskih nagrad Društva slovenskega animiranega filma, ki jih bodo prikazali v letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova. Vse do 6. avgusta bodo v centru mesta na sporedu tudi številni drugi animirani filmi in ustvarjalne delavnice. Prispevek Tine Poglajen.
Jani Golob: Sonata za violino in klavir št. 1 Izvajalca: Volodja Balžalorsky, violina in Hinko Haas, klavir Lucijan Marija Škerjanc: Improvizacije za klavir Izvajalec: Hinko Haas, klavir Blaž Pucihar: Summer sonata za violončelo in klavir, op. 8 Izvajalca: Nikolaj Sajko, violončelo, in Miha Haas, klavir George Gershwin: Rapsodija v modrem za klavir Izvajalec: Hinko Haas, klavir
Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir št. 21 v C-duru, Waldstein, op. 53 Izvajalec: Hinko Haas, klavir Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski trio v G-duru, K. 564 Izvajalec: Trio Arion v zasedbi: Igor Ozim, violina, Walter Grimmer, violončelo in llse von Alpenheim, klavir Frédéric Chopin: Nokturno št. 8 v Des-duru, op. 27, št. 2 Izvajalka: Dubravka Tomšič Srebotnjak, klavir Camille Saint - Saëns: Sonata za fagot in klavir, op. 168 Izvajalca: Zoran Mitev, fagot in Hinko Haas, klavir
Mnogo prezgodaj nas je zapustil Hinko Haas, pianist in redni profesor na akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Hinko Haas je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak. Kasneje se je izpopolnjeval še pri Rudolfu Kererju v Weimarju, Claudeu Copensu v Bruslju ter kot štipendist švicarske vlade pri Carlu Engelu v Bernu. Leta 2004 je prejel Nagrado Julija Betteta Društva glasbenih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke in vsestranski prispevek k slovenski glasbeni kulturi. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani je bil zaposlen od 1987, od leta 2005 kot redni profesor za predmet klavir. Bil je tudi predstojnik oddelka za instrumente s tipkami in prodekan za umetniško dejavnost. Poleg solističnih koncertov je Hinko Haas kot klavirski partner in član številnih komornih ansamblov koncertiral z mnogimi znanimi umetniki in ansambli ter nastopal z domačimi in tujimi orkestri in dirigenti. Snemal je za radijske in televizijske hiše v Sloveniji in v tujini. Njegov repertoar je obsegal solistična, komorna in koncertantna dela vseh stilnih obdobij, zanj so pisali sodobni slovenski skladatelji, intenzivno se je posvečal tudi komorni literaturi. S svojim delom in plemenito osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu.
V Ljutomeru in letos prvič tudi v Ormožu so minule dni uspešno izpeljali 16. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Na njem so prikazali 28 celovečernih in 30 kratkih filmov ter 7 glasbenih dokumentarcev iz 27. držav. In medtem ko filmski program ni bil okrnjen, so morali organizatorji zaradi koronavirusnih razmer, odpovedati večino spremljevalnih prireditev. Hude mačke – nagrade na najboljše filme in vino so vsemu navkljub razdelili, in to v upanju, da bodo lahko prihodnje leto festival spet pripravili v polnem obsegu. Nagrado za najboljši celovečerni film je prejela grozljivka Koča, ki jo po mnenju žirije odlikuje prehajanje iz žanra v žanr, mešanje napetosti z atmosfero, grozljivosti s pretresljivostjo in žanrskih klišejev z izdelano psihologijo.
»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, (premolk) strah pred smrtjo?« Spoštovani poslušalke in poslušalci pred radijskimi sprejemniki, spoštovani obiskovalke in obiskovalci v prostorih Mestnega muzeja, vabljeni k poslušanju elektroakustične opere Iden. Zgodba o Kuronski sipini v Litvi, začasnem geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine, odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje. Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje: Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Na Ptuju se je z dopoldanskimi likovnimi delavnicami začel 18. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, ki prinaša v mesto in v njegovo okolico dela domačih in tujih umetnikov, od obetavnih mladih ustvarjalcev do velikih imen sodobne umetnosti. Festival bo ob 18-ih odprl zvočni performans Klopotec Orkestra belgijskega umetnika Hansa Beckersa in podkrepil letošnje pomenljivo vodilo No more silence – Brez tišine. Nove vladne smernice o izvajanju zaščitnih ukrepov na javnih prireditvah bodo nekoliko skrčile program. Odpadli bodo večerni dogodki na prostem, organizatorji pa pripravljajo sezname za prijavo in si bodo prizadevali za ponovitve performansov, da bi si jih lahko ogledalo čim več ljudi. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Če se kdaj zapeljete po kolesarski stezi ob večni poti v Ljubljani, se pravzaprav vozite po trasi nekdanje pionirske železniške proge. Ob razstavi o tej so zapisali, da se je začela zunaj mesta, pol ure stran od zadnje postaje tramvaja. Vodila je od travnika do polja. Proga od nikoder do nikamor, na koncu katere potnike čaka ne-kraj. Za potnike in pionirje, ki so jo upravljali, je kraj bil sam vlak. Pionirska proga, svojevrsten vzgojni projekt, je med letoma 1948 in 1954 delovala na obrobju tedanje Ljubljane – med Podutikom in Vičem in se ni stikala s kakšno drugo javno linijo. Ta edinstven in danes težko zamisljiv projekt je v ospredju razstave skupine Nonument Od nikoder do nikamor v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše. Prispevek Ize Pevec.
Občina Piran, organizatorji projekta Tartini 250 in Založba kakovostnih programov RTV Slovenija pripravljajo drevi ob 20,00 v Vili Tartini v Strunjanu predstavitev plošče Godalnega kvarteta Tartini, ki je na nosilce zvoka iz rokopisov ovekovečil štiri sonate piranskega Mojstra narodov, najdene med arhivi njegove zapuščine v Padovi.
Občina Piran, organizatorji projekta Tartini 250 in Založba kakovostnih programov RTV Slovenija pripravljajo drevi ob 20,00 v Vili Tartini v Strunjanu predstavitev plošče Godalnega kvarteta Tartini, ki je na nosilce zvoka iz rokopisov ovekovečil štiri sonate piranskega Mojstra narodov, najdene med arhivi njegove zapuščine v Padovi.
Neveljaven email naslov