Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
"... ne morem se odločiti: / Ali to življenje živim prvič? / Ali pa ga ponavljam, pozabljam, ko / vsakič podoživljam prvi trenutek diha?"
Tako se o ponavljanju, podoživljanju in pozabljanju življenja sprašuje indijski pesnik Mohan Rana, ki ustvarja v hindujščini, v pesniški zbirki Si slišal tudi ti? V tem jeziku je objavil osem zbirk poezije. “Med člani nove generacije hindujskih pesnikov stoji sam,” je zapisal eden od njegovih ocenjevalcev. “Upira se kakršnemu koli razvrščanju.” Njegove jasne in dostopne pesmi načenjajo globoka filozofska vprašanja prek vsakdanjih podob, kot so zvezde, ptice in dež. Nekaj njegovih pesmi, ki jih lahko poslušate v oddaji Literarni nokturno v torek, 25. avgusta, ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars). Prevedel jih je Andrej Pleterski, interpretira pa jih Matej Puc. Mohan Rana bo gost Dnevov poezije in vina v Murski Soboti.
Dan prej, v ponedeljek, 24. avgusta, bomo v Literarnem nokturnu predvajali nekaj pesmi sodobne poljske pesnice Krystyne Dąbrowske iz zbirke Imena. Pesnica, esejistka in prevajalka Krystyna Dąbrowska bo gostja Dnevov poezije in vina v Ljutomeru. Rodila se je leta 1979. Diplomirala je na oddelku za grafiko Fakultete za lepe umetnosti v Varšavi. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke, s katerimi je zbudila veliko pozornosti. Prejela je več pomembnih poljskih nagrad za poezijo, med njimi nagrado Wisławe Szymborske in lani literarno nagrado mesta Varšava. Njene pesmi je poslovenil Klemen Pisk.
Posebni lirični utrinki
Pred in ob Dnevih poezije in vina bomo na programu Ars vsak dan ob 8. uri zjutraj predvajali prav poseben izbor Liričnih utrinko24.8.: Adisa Bašić: Sončenje
25.8.: Ivo Stropnik: čutilo - Jezik
26.8.: Sergej Harlamov: Izohipnost
27.8.: Volha Hapeyeva: gledam vijolico…
28.8.: Patrizia Cavalli: Tudi, ko se zdi, da je dan…
29.8.: Krisztina Tóth: Dosje
V prihajajočem tednu bomo na programu Ars zaznamovali tudi dve pomembni obletnici. Že nocoj lahko v oddaji Literarni portret ob 22.05 poslušate prevode treh daljših pesniških besedil francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, čigar lirika je vgrajena v temelje modernega pesništva in je zanj še zmeraj izzivalna spodbuda. Apollinaire, letos je minilo 140 let od njegovega rojstva, je s zbirkami pesmi in eseji, pisal pa je tudi romane, odločilno vplival na nastanek kubizma in zlasti nadrealizma v poeziji, pa tudi v slikarstvu, očiten je tudi njegov vpliv na avantgardno pesništvo v drugi polovici 20. stoletja, kot je letrizem. Pesmi je prevedel Tomaž Šalamun.
V soboto, 29. avgusta, bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 na programu Ars ob 180. obletnici rojstva predstavili prozo italijanskega avtorja Giovannija Verge. Bil je izrazit predstavnik literarnega verizma in je pisal predvsem novele iz življenja malega človeka s Sicilije, od koder je bil doma. Znan je tudi njegov roman Malavoglievi. V Izbrani prozi boste slišali njegovo novelo z naslovom Poročilo. Napisana je v obliki pisem in po izbiri snovi nekoliko odstopa od glavnega toka njegovega pisanja; vendarle pa v njej ohranja značilno miselno in čutno ostrino. Novelo je prevedla Višnja Cah, leta 1980, ko smo oddajo posneli, sta jo interpretirala dramska igralca Jerica Mrzel in Ivo Ban.
Pesnik Tomaž Šalamun (1941 – 2014) je obogatil slovenstvo z obsežnim, pogumnim in prepoznavnim opusom. V Literarnem nokturnu v sredo, 26. avgusta ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) bomo predvajali nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Sinji stolp, ki je po snovanju v Toskani izšla leta 2007. Pesmi interpretira Uroš Smolej. Nokturno smo prvič predvajali 6. decembra 2007, na dan, ko je pesnik za omenjeno zbirko prejel Jenkovo nagrado.
“Berem torej knjigo, sinoči, ko se od nekod pritepe na moj naslov ta prikazen in zahteva pelinkovec. Če ne, pa konjak, doda.” Poletje, letos za marsikoga drugačno kot prejšnja leta, se počasi poslavlja, ostajajo pa vtisi in spomini na pretekla potovanja. Pesnik in prevajalec Marjan Strojan jih je – obogatene z mislimi o zgodovini – predelal v niz pesmi s skupnim naslovom Poletni prizori. Slušne uvide vanje bo mogoče dobiti v soboto, 29. avgusta, v oddaji Literarni nokturno.
Spored literarnih oddaj med 23. in 29. avgustom
23. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Guy de Maupassant: Okno
Spomini, pisma in potopisi – 19.00 (Ars)
Scipio Slataper: Pisma zaročenki Gigetti
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Guillaume Apollinaire - ob 140. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Ivan Minatti: Pesmi24. avgust
Literarni nokturno -– 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Krystyna Dąbrowska: Imena25. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jana Putrle Srdić: Ves svet se zrcali v nas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Mohan Rana: Si slišal tudi ti?26. avgust
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary in druga dela
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Tomaž Šalamun: Sinji Stolp27. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges et. al: Klepsidra28. avgust
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gorica Nešović: Ljubezen29. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Giovanni Verga: Zdravniško poročilo - ob 180. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Marjan Strojan: Poletni prizori
Dr. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Z njim smo pretresali knjige in teme, ki jih bere v času epidemije. Med njimi so točke preloma, umetna inteligenca, digitalni nadzor in družbene posledice naštetega.
Pisatelj, prevajalec, urednik in profesor Andrej Blatnik spremlja in soustvarja literaturo tudi v dneh koronavirusa. Več o založniškem in univerzitetnem utripu ter ustvarjanju v teh drugačnih dneh, pa tudi o dilemi po koncu epidemije je povedal v kratkem pogovoru.
V Slovenskih goricah, na Tratah, v obmejnem kraju z več zaselki, Mura ne ločuje le ljudi dveh držav, Slovenijo in Avstrijo. V tej slikoviti, gričevnati pokrajini, kjer se širijo polja in raste trta, skoraj povsem opuščen stoji grad Cmurek, v katerem so se ljudje desetletja, ko je bila tam še enota Socialnovarstvenega Zavoda Hrastovec, delili na nore in normalne. V nekdanji ustanovi, v kateri so bili oskrbovanci dolga desetletja ograjeni od sveta, je zaživel Muzej norosti. Domačini s Trat, ki so bili z ustanovo zelo povezani, želijo ohraniti to temno zapuščino preteklosti in ji dati novo vsebino, skupaj s prostovoljci z obeh strani meje namreč delujejo v prav posebnem zavodu in skupnosti. Muzej norosti je tudi naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20:20 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V filmu Muzej norosti poleg domačinov, nekdanjih oskrbovancev zaposlenih v gradu Cmurek, literatov in drugih, sodelujejo tudi predstavniki stroke, ki opominjajo, da dandanes takih totalnih ustanov ne potrebujemo več. Magda Tušar se je z režiserjem filma Amirjem Muratovićem o vsebini filma že pogovarjala v oddaji Kulturni fokus, v kateri spremljamo tudi zgodbe o tem živečih ljudeh in portretu samega kraja.
Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo "Drama od doma". V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.
V nagovoru nadškof Stanislav Zore poziva ljudi, naj še naprej dosledno spoštujejo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Izraža veliko zahvalo vsem, ki v teh dneh požrtvovalno skrbijo in delajo, da družba normalno deluje.
V Mariboru bi moral te dni do 29. marca, potekati 3. Festival sprehodov. Iz znanih razlogov so ga v Društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in počitka od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki je tudi gostja našega pogovora. Pripravila ga je Tadeja Krečič
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Parlamentarni odbor za kulturo je v petek potrdil novega ministra za kulturo, Vaska Simonitija. Simoniti, ki je bil kulturni minister tudi v prvi Janševi vladi med letoma 2004 in 2008, je napovedal, da se bo posvetil pripravi Nacionalnega programa za kulturo, strateškega dokumenta kulturne politike. Letos mineva tretje leto, odkar slovenska kultura nima programa, ki si ga je tudi prejšnji minister Zoran Poznič postavil med prednostne naloge in novi vladi zapustil osnutek njegovega predloga. Razprava odbora se ni izognila posledicam epidemije koronavirusa, zaradi katere so do nadaljnjega vrata zaprle kulturne ustanove po vsej Sloveniji, medtem pa so številni samozaposleni ostali brez naročil. Več v prispevku.
Da bi zajezili širjenje koronavirusa, so od torka do nadaljnjega prepovedane prireditve v zaprtih prostorih z več kot 100 udeleženci. Inšpekcijska služba Ministrstva za zdravje spremlja razmere na terenu 24 ur na dan in v primeru kršitev izdaja globe. V kulturnih ustanovah in podjetjih se ves teden vrstijo odpovedi napovedanih dogodkov. V svetu založništva in literature odpovedujejo promocijske dejavnosti, odpovedani so dogodki v knjižnicah, medtem ko kinodvorane ter galerije in muzeji ostajajo odprti. Omogočeni so ogledi razstav posameznim obiskovalcem oziroma manjšim skupinam. Kulturne ustanove ob kriznem dogajanju, ki je v zadnjih dnem zajelo kulturno dogajanje pri nas, pričakujejo zajetno finančno škodo.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov