Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V šestih letih je iz dogodka, namenjenega ožjemu krogu filmskih navdušencev, prerasel v enega najbolj samosvojih filmskih dogodkov pri nas.
Festival kratkega filma v Ljubljani – FeKK – je v šestih letih iz dogodka, namenjenega ožjemu krogu filmskih navdušencev, prerasel v enega najbolj samosvojih filmskih dogodkov pri nas. Kratki filmi, ki jih prikazujejo na FeKKu, s slovenskim programom pritegnejo ogromno občinstvo, ki ga sestavljajo prav mladi – ti se v čedalje večjem številu tudi sami lotevajo neodvisne filmske produkcije. Program festivala, namenjen filmom iz držav nekdanje Jugoslavije, je v teh letih postal nekakšna referenčna točka za vso regijo; poleg tega pa FeKK vsako leto prinaša tudi zanimivosti svetovnega kratkega filma, letos, denimo, kratke filme švedskega režiserja Rubena Östlunda, pa retrospektive avtorjev ali avtoric, za katere so presodili, da jim velja nameniti dodatno pozornost – letos je to slovenska ustvarjalka Ema Kugler. Tina Poglajen poroča o strokovnem programu festivala, natančneje o težavah pri restavraciji in digitalizaciji kratkih filmov na primeru filma V temi Žarka Lužnika iz leta 1979.
V šestih letih je iz dogodka, namenjenega ožjemu krogu filmskih navdušencev, prerasel v enega najbolj samosvojih filmskih dogodkov pri nas.
Festival kratkega filma v Ljubljani – FeKK – je v šestih letih iz dogodka, namenjenega ožjemu krogu filmskih navdušencev, prerasel v enega najbolj samosvojih filmskih dogodkov pri nas. Kratki filmi, ki jih prikazujejo na FeKKu, s slovenskim programom pritegnejo ogromno občinstvo, ki ga sestavljajo prav mladi – ti se v čedalje večjem številu tudi sami lotevajo neodvisne filmske produkcije. Program festivala, namenjen filmom iz držav nekdanje Jugoslavije, je v teh letih postal nekakšna referenčna točka za vso regijo; poleg tega pa FeKK vsako leto prinaša tudi zanimivosti svetovnega kratkega filma, letos, denimo, kratke filme švedskega režiserja Rubena Östlunda, pa retrospektive avtorjev ali avtoric, za katere so presodili, da jim velja nameniti dodatno pozornost – letos je to slovenska ustvarjalka Ema Kugler. Tina Poglajen poroča o strokovnem programu festivala, natančneje o težavah pri restavraciji in digitalizaciji kratkih filmov na primeru filma V temi Žarka Lužnika iz leta 1979.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov