Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden najprestižnejših in najodmevnejših mednarodnih pesniških festivalov v tem delu Evrope.
Festival, ki ga pripravlja založba Beletrina, s poezijo širi misel o svetu, svoje mesto pa ima tudi vino, na tako imenovanih Hudih pokušnjah in Vinskih oltarjih, po novem pa tudi na sobotni okrogli mizi o vinu in umetnosti in na ptujski vinski promenadi.
Umetniški vodja festivala Aleš Šteger pravi, da je festival nastajal ob velikih naporih in se bo končal v rdečih številkah, a ga bodo vseeno izpeljali. Žal ob odsotnosti častnih gostov.
Z obema smo na domovih posneli pogovore in branja, z Johnom Burnsideom v Londonu in Patrizio Cavalli v Rimu, prisotni bodo ostali napovedani pesniki in pesnice.
Festival bo z manjšimi pesniškimi branji in koncerti naseljeval tudi okolico Ptuja, znova pripravljajo otroški program, gledališke dogodke, predstavitve knjižnih novosti in intimnejša, zasebna branja, tokrat zaradi koronavirusa ob omejitvah, pojasnjuje producentka festivala Sabina Tavčar.
Naši dogodki so brezplačni in spričo tega, da moramo omejevati število ljudi, smo se prvič odločili za predprijave na spletni strani Stihoteke, za vse dnevne in polnočne dogodke.
Od preventivnih ukrepov k finančnim učinkom. Organizatorji so ob zmanjšanju sponzorskih in sofinancerskih deležev zbrali 100 tisočakov, manjka jim jih še 40. Ob vseh finančnih izmerah je pomemben tudi naslednji razmislek:
Smrt ni zgolj fizična, je tudi lahko metalna in proti temu se dogodki, naš festival zoperstavljamo.
Aleš Šteger
Eden najprestižnejših in najodmevnejših mednarodnih pesniških festivalov v tem delu Evrope.
Festival, ki ga pripravlja založba Beletrina, s poezijo širi misel o svetu, svoje mesto pa ima tudi vino, na tako imenovanih Hudih pokušnjah in Vinskih oltarjih, po novem pa tudi na sobotni okrogli mizi o vinu in umetnosti in na ptujski vinski promenadi.
Umetniški vodja festivala Aleš Šteger pravi, da je festival nastajal ob velikih naporih in se bo končal v rdečih številkah, a ga bodo vseeno izpeljali. Žal ob odsotnosti častnih gostov.
Z obema smo na domovih posneli pogovore in branja, z Johnom Burnsideom v Londonu in Patrizio Cavalli v Rimu, prisotni bodo ostali napovedani pesniki in pesnice.
Festival bo z manjšimi pesniškimi branji in koncerti naseljeval tudi okolico Ptuja, znova pripravljajo otroški program, gledališke dogodke, predstavitve knjižnih novosti in intimnejša, zasebna branja, tokrat zaradi koronavirusa ob omejitvah, pojasnjuje producentka festivala Sabina Tavčar.
Naši dogodki so brezplačni in spričo tega, da moramo omejevati število ljudi, smo se prvič odločili za predprijave na spletni strani Stihoteke, za vse dnevne in polnočne dogodke.
Od preventivnih ukrepov k finančnim učinkom. Organizatorji so ob zmanjšanju sponzorskih in sofinancerskih deležev zbrali 100 tisočakov, manjka jim jih še 40. Ob vseh finančnih izmerah je pomemben tudi naslednji razmislek:
Smrt ni zgolj fizična, je tudi lahko metalna in proti temu se dogodki, naš festival zoperstavljamo.
Aleš Šteger
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov