Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Literarni program naslednjega tedna bo zaznamoval letošnji že 35. mednarodni literarni festival Vilenica. Prireditelji so ob tem med drugim zapisali:
»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot. Ta je v 35. letih doživela mnoge pretrese in bila priča času vse od razdeljene Evrope do padca berlinskega zidu, rožljanju orožja in koncu hladne vojne, etičnim in družbenim konfliktom ter izgradnji svobodnih in samostojnih držav; mnoge od njih danes pripadajo širši družini Evropske unije. Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«
Seveda bo trenutnim epidemiološkim razmeram prilagojen tudi program Vilenice; letošnja bo med 8. in 13. septembrom potekala kot preplet živega in virtualnega stika, vseeno pa bo ponudila pester program, ki bo odmeval tudi v literarnem programu našega radia.
V Literarnih nokturnih bomo od torka do sobote predstavili literarna besedila letošnjih gostov in gostij Vilenice. Slovenski avtor v središču je Vinko Möderndorfer. Njegov literarni opus je opazen tako po kakovosti kot po obsegu: piše vse literarne zvrsti, za otroke in odrasle, objavil je prek 70 knjig in prejel številne nagrade. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove letos izdane pesniške zbirke o minevanju Čuvaj sna.
Avstrijski pesnik, glasbenik, pisatelj, filmski ustvarjalec in multimedijski umetnik Thomas Antonic se ukvarja predvsem z eksperimentalno književnostjo in uporabo različnih medijev, za njegovo ustvarjanje je značilen preplet glasbe, vizualne umetnosti, poezije, improvizacije, proze in drugih umetniških zvrsti. Na festivalu Vilenica se predstavlja s kratkima besediloma iz cikla Združene države Absurdije. Prevedla ju je Tina Štrancar, interpretiral ju bo Blaž Šef.
Hrvaška pesnica, pisateljica in dramatičarka Sibila Petlevski je doslej izdala več kot dvajset knjig in prejela številne literarne nagrade. Na festivalu Vilenica sodeluje s pesmimi iz zbirke Umazani od prsti, pijani od zraka, ki naj bi v izvirniku izšla v nekaj tednih, v slovenščini pa bomo nekaj pesmi za pokušino spoznali v prevodu Đurđe Strsoglavec.
Litovska pesnica Aušra Kaziliunaite je izdala štiri pesniške zbirke, s predlani izdano Luna je tableta pa se je uvrstila med pet najboljših del književnosti iz baltskih držav. Nekaj pesmi iz zbirke v prevodu Klemena Piska smo izbrali za petkov Literarni nokturno.
Pesnik in pisatelj Miroslav Lajuk sodi med najbolj inovativne ukrajinske literarne ustvarjalce. Številne nagrade je prejel že za prvenec, priznanj pa je deležno tudi njegovo poznejše delo: roman Babornja je bil na primer uvrščen na BBC-jev literarni seznam, prejel pa je tudi nagrado bralcev Espressa in nagrado Litakcent. V oddaji Literarni nokturno bo nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pozabil sem interpretiral igralec Blaž Šef. Prevedla jih je Janja Vollmaier Lubej.
Z Vilenico bosta povezana oba Literarna večera naslednjega tedna. Torkov, na Tretjem programu, ima naslov Glasovi v zraku, namenjen pa bo islandski poeziji. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč vsako leto pozornost nameni kateri izmed pri nas manj znanih književnosti. Letos bo to Islandija, država, ki ima le 300.000 prebivalcev, a se ne ukvarja s svojo tako imenovano majhnostjo. Pred devetimi leti je bila častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, že leta 1955 pa je pisatelj Halldor Laxness prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pregled sodobne islandske literature je pripravila pesnica Lucija Stupica, ob islandskem pisatelju Sverrirju Norlandu sourednica ob tej priložnosti izdane antologije Raddir í loftinu - Glasovi v zraku. Pesmi in prozne odlomke so prevedli Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski in Lucija Stupica.
V četrtkovem Literarnem večeru na Prvem programu bomo predstavili ustvarjanje letošnje vileniške nagrajenke, slovaške pesnice Mile Haugove. Pesnica in esejistka Mila Haugová (roj. 1942), sodi med vodilne slovaške literarne glasove. Poezijo je začela revijalno objavljati v sredini sedemdesetih let, umetniški preboj pa ji je uspel leta 1990 s četrto knjigo poezije, naslovljeno Čisti dnevi. V štirih desetletjih aktivnega pesnikovanja je izdala 23 zbirk, zadnja je izšla pred štirimi leti. Mila Haugová s svojim pesniškim glasom, ki prehaja med intimno liriko in filozofsko poezijo, naslavlja teme narave, spomina, ljubezni, erotike in izgube, odnosov med moškim in žensko. Z novim tisočletjem je novo sidrišče njene poezije postal vrt kot prispodoba bivanja, govorice in sveta. Kot je med drugim zapisal avtor Literarnega večera Andrej Pleterski, ki je tudi poslovenil izbrane pesmi, poetiko Mile Haugove »zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost. Številne njene pesmi so povezane s konkretno življenjsko izkušnjo, ki se dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.«
Med drugimi literarnimi oddajami tedna pa tokrat namenjamo pozornost le trem.
V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo objavili odlomek iz Transverzale, novega potopisnega romana Jakoba J. Kenda. Gre za mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal jim je uspelo uresničiti samo polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil celoten krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek, ki govori o njihovih skupnih pripravah na pot, bo interpretiral Matej Puc.
V sredini Literarni matineji bo v pogovoru Tine Kozin s prevajalko Veroniko Rot tekla beseda med drugim tudi o tem, zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature. Veronika Rot bo predstavila življenje in delo te velike argentinske pisateljice in spregovorila tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Izbrana proza pa bo namenjena pisanju nizozemske prozaistke Marente de Moor (1972), ki je kljub razmeroma kratki pisateljski karieri že pustila pomemben pečat v sodobni nizozemski književnosti. V avtoričinih delih se zrcali vpliv študija slavistike in njenega večletnega življenja v Rusiji. Po več knjižnih zbirkah kratke proze je leta 2007 debitirala z romanom Prestopnik, leta 2010 pa je izšel drugi roman z naslovom Nizozemska devica. V romanu mlada sabljačica Janna pripotuje v Aachen k očetovemu mladostnemu prijatelju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v nenavadnem dvorcu z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni, Jannine čustvene pretrese namreč spremljata negotovost in napetost, kakršni sta v Nemčiji vladali pred drugo svetovno vojno, in to zlovešče blizu meje dekletove domovine. Iniciacija mlade junakinje v svet odraslih tako sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi, ki bodo pod vprašaj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope. Roman bo izšel jeseni, prevaja ga Mateja Seliškar Kenda.
Literarne oddaje med 6. in 12. septembrom 2020
6. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Odlikovanje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Jakob J. Kenda: Transverzala
22.05 Literarni portret - Ivan Aralica
23.50 Literarni nokturno - John Donne: Pesmi7. september
23.50 Literarni nokturno - Franz Werfel: Med nebom in peklom8. september
21.00 Literarni večer - Vilenica 2020: Sodobna islandska literatura: Glasovi v zraku
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna9. september
11.05 Literarna matineja - Silvina Ocampo, pisateljica v senci (Pogovor z Veroniko Rot)
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Thomas Antonic: Združene države Absurdije10. september
21.05 Literarni večer - Vilenica 2020: Nagrajenka Mila Haugová
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Aušra Kaziliunaite: Luna je tableta11. september
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Sibila Petlevski: Umazani od prsti, pijani od zraka12. september
18.00 Izbrana proza - Marente de Moor: Nizozemska devica
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Miroslav Lajuk: Pozabil sem
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Literarni program naslednjega tedna bo zaznamoval letošnji že 35. mednarodni literarni festival Vilenica. Prireditelji so ob tem med drugim zapisali:
»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot. Ta je v 35. letih doživela mnoge pretrese in bila priča času vse od razdeljene Evrope do padca berlinskega zidu, rožljanju orožja in koncu hladne vojne, etičnim in družbenim konfliktom ter izgradnji svobodnih in samostojnih držav; mnoge od njih danes pripadajo širši družini Evropske unije. Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«
Seveda bo trenutnim epidemiološkim razmeram prilagojen tudi program Vilenice; letošnja bo med 8. in 13. septembrom potekala kot preplet živega in virtualnega stika, vseeno pa bo ponudila pester program, ki bo odmeval tudi v literarnem programu našega radia.
V Literarnih nokturnih bomo od torka do sobote predstavili literarna besedila letošnjih gostov in gostij Vilenice. Slovenski avtor v središču je Vinko Möderndorfer. Njegov literarni opus je opazen tako po kakovosti kot po obsegu: piše vse literarne zvrsti, za otroke in odrasle, objavil je prek 70 knjig in prejel številne nagrade. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove letos izdane pesniške zbirke o minevanju Čuvaj sna.
Avstrijski pesnik, glasbenik, pisatelj, filmski ustvarjalec in multimedijski umetnik Thomas Antonic se ukvarja predvsem z eksperimentalno književnostjo in uporabo različnih medijev, za njegovo ustvarjanje je značilen preplet glasbe, vizualne umetnosti, poezije, improvizacije, proze in drugih umetniških zvrsti. Na festivalu Vilenica se predstavlja s kratkima besediloma iz cikla Združene države Absurdije. Prevedla ju je Tina Štrancar, interpretiral ju bo Blaž Šef.
Hrvaška pesnica, pisateljica in dramatičarka Sibila Petlevski je doslej izdala več kot dvajset knjig in prejela številne literarne nagrade. Na festivalu Vilenica sodeluje s pesmimi iz zbirke Umazani od prsti, pijani od zraka, ki naj bi v izvirniku izšla v nekaj tednih, v slovenščini pa bomo nekaj pesmi za pokušino spoznali v prevodu Đurđe Strsoglavec.
Litovska pesnica Aušra Kaziliunaite je izdala štiri pesniške zbirke, s predlani izdano Luna je tableta pa se je uvrstila med pet najboljših del književnosti iz baltskih držav. Nekaj pesmi iz zbirke v prevodu Klemena Piska smo izbrali za petkov Literarni nokturno.
Pesnik in pisatelj Miroslav Lajuk sodi med najbolj inovativne ukrajinske literarne ustvarjalce. Številne nagrade je prejel že za prvenec, priznanj pa je deležno tudi njegovo poznejše delo: roman Babornja je bil na primer uvrščen na BBC-jev literarni seznam, prejel pa je tudi nagrado bralcev Espressa in nagrado Litakcent. V oddaji Literarni nokturno bo nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pozabil sem interpretiral igralec Blaž Šef. Prevedla jih je Janja Vollmaier Lubej.
Z Vilenico bosta povezana oba Literarna večera naslednjega tedna. Torkov, na Tretjem programu, ima naslov Glasovi v zraku, namenjen pa bo islandski poeziji. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč vsako leto pozornost nameni kateri izmed pri nas manj znanih književnosti. Letos bo to Islandija, država, ki ima le 300.000 prebivalcev, a se ne ukvarja s svojo tako imenovano majhnostjo. Pred devetimi leti je bila častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, že leta 1955 pa je pisatelj Halldor Laxness prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pregled sodobne islandske literature je pripravila pesnica Lucija Stupica, ob islandskem pisatelju Sverrirju Norlandu sourednica ob tej priložnosti izdane antologije Raddir í loftinu - Glasovi v zraku. Pesmi in prozne odlomke so prevedli Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski in Lucija Stupica.
V četrtkovem Literarnem večeru na Prvem programu bomo predstavili ustvarjanje letošnje vileniške nagrajenke, slovaške pesnice Mile Haugove. Pesnica in esejistka Mila Haugová (roj. 1942), sodi med vodilne slovaške literarne glasove. Poezijo je začela revijalno objavljati v sredini sedemdesetih let, umetniški preboj pa ji je uspel leta 1990 s četrto knjigo poezije, naslovljeno Čisti dnevi. V štirih desetletjih aktivnega pesnikovanja je izdala 23 zbirk, zadnja je izšla pred štirimi leti. Mila Haugová s svojim pesniškim glasom, ki prehaja med intimno liriko in filozofsko poezijo, naslavlja teme narave, spomina, ljubezni, erotike in izgube, odnosov med moškim in žensko. Z novim tisočletjem je novo sidrišče njene poezije postal vrt kot prispodoba bivanja, govorice in sveta. Kot je med drugim zapisal avtor Literarnega večera Andrej Pleterski, ki je tudi poslovenil izbrane pesmi, poetiko Mile Haugove »zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost. Številne njene pesmi so povezane s konkretno življenjsko izkušnjo, ki se dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.«
Med drugimi literarnimi oddajami tedna pa tokrat namenjamo pozornost le trem.
V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo objavili odlomek iz Transverzale, novega potopisnega romana Jakoba J. Kenda. Gre za mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal jim je uspelo uresničiti samo polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil celoten krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek, ki govori o njihovih skupnih pripravah na pot, bo interpretiral Matej Puc.
V sredini Literarni matineji bo v pogovoru Tine Kozin s prevajalko Veroniko Rot tekla beseda med drugim tudi o tem, zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature. Veronika Rot bo predstavila življenje in delo te velike argentinske pisateljice in spregovorila tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Izbrana proza pa bo namenjena pisanju nizozemske prozaistke Marente de Moor (1972), ki je kljub razmeroma kratki pisateljski karieri že pustila pomemben pečat v sodobni nizozemski književnosti. V avtoričinih delih se zrcali vpliv študija slavistike in njenega večletnega življenja v Rusiji. Po več knjižnih zbirkah kratke proze je leta 2007 debitirala z romanom Prestopnik, leta 2010 pa je izšel drugi roman z naslovom Nizozemska devica. V romanu mlada sabljačica Janna pripotuje v Aachen k očetovemu mladostnemu prijatelju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v nenavadnem dvorcu z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni, Jannine čustvene pretrese namreč spremljata negotovost in napetost, kakršni sta v Nemčiji vladali pred drugo svetovno vojno, in to zlovešče blizu meje dekletove domovine. Iniciacija mlade junakinje v svet odraslih tako sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi, ki bodo pod vprašaj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope. Roman bo izšel jeseni, prevaja ga Mateja Seliškar Kenda.
Literarne oddaje med 6. in 12. septembrom 2020
6. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Odlikovanje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Jakob J. Kenda: Transverzala
22.05 Literarni portret - Ivan Aralica
23.50 Literarni nokturno - John Donne: Pesmi7. september
23.50 Literarni nokturno - Franz Werfel: Med nebom in peklom8. september
21.00 Literarni večer - Vilenica 2020: Sodobna islandska literatura: Glasovi v zraku
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna9. september
11.05 Literarna matineja - Silvina Ocampo, pisateljica v senci (Pogovor z Veroniko Rot)
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Thomas Antonic: Združene države Absurdije10. september
21.05 Literarni večer - Vilenica 2020: Nagrajenka Mila Haugová
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Aušra Kaziliunaite: Luna je tableta11. september
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Sibila Petlevski: Umazani od prsti, pijani od zraka12. september
18.00 Izbrana proza - Marente de Moor: Nizozemska devica
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Miroslav Lajuk: Pozabil sem
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov