Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.

Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89

Hübner v srž vsakega prizora postavi Marjetkin monolog iz Goethejevega Fausta, večni vir navdiha gledaliških ustvarjalcev. V besedilu se zvrstijo različni igralski in režiserski pristopi - do tega odlomka,  do vloge vsakega soustvarjalca in do gledališča. Za celovito izkušnjo bi si bilo treba v Celju ogledati dva večera – druga premiera  bo na vrsti v petek -, saj ne gre za alternacijo in dve izvedbi istega besedila, ampak za predstavo v dveh delih. Prazen oder so zasedli le osnovni scenski  elementi, potrebni za vaje: miza, stoli in stojalo za kostume.  Prvi večer so igralci Živa Selan, Luka Bokšan in Renato Jenček preigravali po avtorjevi klasifikaciji najbolj tipske vloge režiserjev, igralk, asistentov in odrskih delavcev. Celjska uprizoritev je postregla tudi z imeni in načinom dela iz konkretne slovenske gledališke stvarnosti, kar je lahko za poznavalce še posebej zabavno. Igralci so dokaj spretno in kameleonsko preigravali vaje v slogu v različnih kostumskih preoblekah, včasih s karikiranimi poudarki. Imeli so možnost izživeti svojo igrivost in iznajdljivost. Poln komični učinek pa je dušila nova gledališka stvarnost, krepko ali celo usodno zaznamovana zaradi epidemije Covida: dvorana Malega odra je bila v skladu z novimi pravili polna, vendar nas je v njej lahko sedelo le trinajst …