Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89
Hübner v srž vsakega prizora postavi Marjetkin monolog iz Goethejevega Fausta, večni vir navdiha gledaliških ustvarjalcev. V besedilu se zvrstijo različni igralski in režiserski pristopi - do tega odlomka, do vloge vsakega soustvarjalca in do gledališča. Za celovito izkušnjo bi si bilo treba v Celju ogledati dva večera – druga premiera bo na vrsti v petek -, saj ne gre za alternacijo in dve izvedbi istega besedila, ampak za predstavo v dveh delih. Prazen oder so zasedli le osnovni scenski elementi, potrebni za vaje: miza, stoli in stojalo za kostume. Prvi večer so igralci Živa Selan, Luka Bokšan in Renato Jenček preigravali po avtorjevi klasifikaciji najbolj tipske vloge režiserjev, igralk, asistentov in odrskih delavcev. Celjska uprizoritev je postregla tudi z imeni in načinom dela iz konkretne slovenske gledališke stvarnosti, kar je lahko za poznavalce še posebej zabavno. Igralci so dokaj spretno in kameleonsko preigravali vaje v slogu v različnih kostumskih preoblekah, včasih s karikiranimi poudarki. Imeli so možnost izživeti svojo igrivost in iznajdljivost. Poln komični učinek pa je dušila nova gledališka stvarnost, krepko ali celo usodno zaznamovana zaradi epidemije Covida: dvorana Malega odra je bila v skladu z novimi pravili polna, vendar nas je v njej lahko sedelo le trinajst …
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89
Hübner v srž vsakega prizora postavi Marjetkin monolog iz Goethejevega Fausta, večni vir navdiha gledaliških ustvarjalcev. V besedilu se zvrstijo različni igralski in režiserski pristopi - do tega odlomka, do vloge vsakega soustvarjalca in do gledališča. Za celovito izkušnjo bi si bilo treba v Celju ogledati dva večera – druga premiera bo na vrsti v petek -, saj ne gre za alternacijo in dve izvedbi istega besedila, ampak za predstavo v dveh delih. Prazen oder so zasedli le osnovni scenski elementi, potrebni za vaje: miza, stoli in stojalo za kostume. Prvi večer so igralci Živa Selan, Luka Bokšan in Renato Jenček preigravali po avtorjevi klasifikaciji najbolj tipske vloge režiserjev, igralk, asistentov in odrskih delavcev. Celjska uprizoritev je postregla tudi z imeni in načinom dela iz konkretne slovenske gledališke stvarnosti, kar je lahko za poznavalce še posebej zabavno. Igralci so dokaj spretno in kameleonsko preigravali vaje v slogu v različnih kostumskih preoblekah, včasih s karikiranimi poudarki. Imeli so možnost izživeti svojo igrivost in iznajdljivost. Poln komični učinek pa je dušila nova gledališka stvarnost, krepko ali celo usodno zaznamovana zaradi epidemije Covida: dvorana Malega odra je bila v skladu z novimi pravili polna, vendar nas je v njej lahko sedelo le trinajst …
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov