Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu opozorimo predvsem na začetek nove sezone Arsovega domačega branja za srednješolce Oh literatura - O, literatura! ter na oddaji ob pisateljskem srečanjem na Bledu.
A začnimo izbor literarnih draguljev z nedeljskima oddajama Spomini, pisma in potopisi ter Literarni portret: Avstrijski publicist in pisatelj Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil z zgodbo lastnega očeta, nacističnega vojnega zločinca, ki je mladost preživel v Laškem; v lani izdanem delu Ženska brez groba pa raziskuje usodo svoje pratete Pauline Drolc. V očetovem sorodstvu je bila edina, ki nikoli ni podlegla velikonemškemu duhu nacizma, a je kot žrtev povojne oblasti umrla v improviziranem taborišču na gradu Hrastovec, medtem ko so ostali sorodniki svoj status in nacionalsocialistična prepričanja ohranili tudi po vojni.
Francoskega pisatelja in popotnika Sylvaina Tessona so bralci vzljubili, ko je leta 1996 pri štiriindvajsetih objavil knjigo Vozili smo po Zemlji, pozneje pa so ga za zbirke esejev in kratkih zgodb nagradili še francoski literarni kritiki. Njegov literarni portret temelji na zbirki zgodb Pod milim nebom, ki bo jeseni bo izšla v slovenskem prevodu.
Torek: V ciklu Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nas v novem šolskem letu čaka skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, a začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Prizorišče groteskne tragikomedije irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja. A ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. Kljub vsej teži pa drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Četrtek bo zaznamovalo mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki bi sicer moralo potekati že spomladi, a je bilo prestavljeno na ta teden. Prevajalka Dušanka Zabukovec v Literarnem večeru na Prvem predstavlja literarno ustvarjanje pesnice in pisateljice Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, Literarni nokturno pa prinaša nekaj pesmi Richarda Berngartena, britanskega pesnika in esejista, ki je prav za to priložnost pripravil posebno pesniško zbirko z naslovom Ob jezeru.
In še sprehod po ostalih Literarnih nokturnih: Izmislila sem si umetnost, da bi ostala živa, je v romanu v pesmih Kultura enega napisala ameriška pesnica Alice Notley in v skladu s tem svojim življenjskim motom objavila več kot štirideset pesniških knjig in postala ena največjih ameriških živih pesnic. Nemško-švicarska pisateljica in dramatičarka Sibylle Berg je že v romanu Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha predstavila vse značilnosti svojega pisanja: rezek, groteskno hrepenenjski humor in slikanje sodobne družbe z neprizanesljivimi potezami. Iz tega romana so tudi štiri besedilca, naslovljena Ruth se šminka. Tone Škrjanec v pesniški zbirki Nekaj o nas kot živalih, ki je tik pred izidom, s sebi lastnim, umirjenim ritmom brez divjih poudarkov, alternacij v tonu ali eksklamacij govori o ljubezni, pa tudi o manj prijetnih stvareh današnjega časa in o pravici do intime in zasebnosti. S pesmimi Antona Podbevška iz zbirke Človek z bombami se bomo spomnili stote obletnice novomeške pomladi, gibanja, ki je postalo pojem za razvoj slovenske avantgardistične in modernistične literature in umetnosti. Za sobotni Literarni nokturno pa nam je Franjo Frančič poslal tri še neobjavljene pesmi iz daljšega cikla Ko ljubezen mine.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2020
Nedelja, 20. september
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Anton Pavlovič Čehov: Hči Anglije
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Martin Pollack: Ženska brez groba
22.05 (Ars) Literarni portret: Sylvain Tesson
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Dane Zajc: DotikPonedeljek, 21. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Alice Notley: Boginja, ki je ustvarila ta minljivi svetTorek, 22. september
21.00 (Ars) Literarni večer (Arsovo domače branje): Samuel Beckett: Čakajoč Godota
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Sibylle Berg: Ruth se šminkaSreda, 23. september
11.05 (Ars) Literarna matineja: S Tonetom Škrjancem o ameriški beatniški generaciji
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Tone Škrjanec: Vonj pačulijaČetrtek, 24. september
21.05 (Prvi) Literarni večer: Jennifer Clement
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Richard Berngarten: Ob jezeruPetek, 25. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Anton Podbevšek: Človek z bombamiSobota, 26. september
18.00 (Ars) Izbrana proza: Ajda Bračič: Ozki koti in druge zgodbe
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Franjo Frančič: Ko ljubezen mine
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu opozorimo predvsem na začetek nove sezone Arsovega domačega branja za srednješolce Oh literatura - O, literatura! ter na oddaji ob pisateljskem srečanjem na Bledu.
A začnimo izbor literarnih draguljev z nedeljskima oddajama Spomini, pisma in potopisi ter Literarni portret: Avstrijski publicist in pisatelj Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil z zgodbo lastnega očeta, nacističnega vojnega zločinca, ki je mladost preživel v Laškem; v lani izdanem delu Ženska brez groba pa raziskuje usodo svoje pratete Pauline Drolc. V očetovem sorodstvu je bila edina, ki nikoli ni podlegla velikonemškemu duhu nacizma, a je kot žrtev povojne oblasti umrla v improviziranem taborišču na gradu Hrastovec, medtem ko so ostali sorodniki svoj status in nacionalsocialistična prepričanja ohranili tudi po vojni.
Francoskega pisatelja in popotnika Sylvaina Tessona so bralci vzljubili, ko je leta 1996 pri štiriindvajsetih objavil knjigo Vozili smo po Zemlji, pozneje pa so ga za zbirke esejev in kratkih zgodb nagradili še francoski literarni kritiki. Njegov literarni portret temelji na zbirki zgodb Pod milim nebom, ki bo jeseni bo izšla v slovenskem prevodu.
Torek: V ciklu Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! nas v novem šolskem letu čaka skupno branje z dijaki 4. letnika slovenskih srednjih šol, a začenjamo z oddajama, ki sta spomladi odpadli zaradi epidemije covida 19. Prizorišče groteskne tragikomedije irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja. A ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. Kljub vsej teži pa drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Četrtek bo zaznamovalo mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki bi sicer moralo potekati že spomladi, a je bilo prestavljeno na ta teden. Prevajalka Dušanka Zabukovec v Literarnem večeru na Prvem predstavlja literarno ustvarjanje pesnice in pisateljice Jennifer Clement, predsednice mednarodnega Pena, Literarni nokturno pa prinaša nekaj pesmi Richarda Berngartena, britanskega pesnika in esejista, ki je prav za to priložnost pripravil posebno pesniško zbirko z naslovom Ob jezeru.
In še sprehod po ostalih Literarnih nokturnih: Izmislila sem si umetnost, da bi ostala živa, je v romanu v pesmih Kultura enega napisala ameriška pesnica Alice Notley in v skladu s tem svojim življenjskim motom objavila več kot štirideset pesniških knjig in postala ena največjih ameriških živih pesnic. Nemško-švicarska pisateljica in dramatičarka Sibylle Berg je že v romanu Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha predstavila vse značilnosti svojega pisanja: rezek, groteskno hrepenenjski humor in slikanje sodobne družbe z neprizanesljivimi potezami. Iz tega romana so tudi štiri besedilca, naslovljena Ruth se šminka. Tone Škrjanec v pesniški zbirki Nekaj o nas kot živalih, ki je tik pred izidom, s sebi lastnim, umirjenim ritmom brez divjih poudarkov, alternacij v tonu ali eksklamacij govori o ljubezni, pa tudi o manj prijetnih stvareh današnjega časa in o pravici do intime in zasebnosti. S pesmimi Antona Podbevška iz zbirke Človek z bombami se bomo spomnili stote obletnice novomeške pomladi, gibanja, ki je postalo pojem za razvoj slovenske avantgardistične in modernistične literature in umetnosti. Za sobotni Literarni nokturno pa nam je Franjo Frančič poslal tri še neobjavljene pesmi iz daljšega cikla Ko ljubezen mine.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2020
Nedelja, 20. september
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Anton Pavlovič Čehov: Hči Anglije
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Martin Pollack: Ženska brez groba
22.05 (Ars) Literarni portret: Sylvain Tesson
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Dane Zajc: DotikPonedeljek, 21. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Alice Notley: Boginja, ki je ustvarila ta minljivi svetTorek, 22. september
21.00 (Ars) Literarni večer (Arsovo domače branje): Samuel Beckett: Čakajoč Godota
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Sibylle Berg: Ruth se šminkaSreda, 23. september
11.05 (Ars) Literarna matineja: S Tonetom Škrjancem o ameriški beatniški generaciji
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Tone Škrjanec: Vonj pačulijaČetrtek, 24. september
21.05 (Prvi) Literarni večer: Jennifer Clement
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Richard Berngarten: Ob jezeruPetek, 25. september
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Anton Podbevšek: Človek z bombamiSobota, 26. september
18.00 (Ars) Izbrana proza: Ajda Bračič: Ozki koti in druge zgodbe
23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Literarni nokturno: Franjo Frančič: Ko ljubezen mine
V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njim lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata. Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave Vmesni prostor, Loški muzej Škofja Loka, 2016, foto: Petra Cvelbar
Plečnikov opus govori sam zase, ne glede na nova priznanja svetovne javnosti. Vendarle pa je odločitev Odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je na današnjem zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, zgodovinski dan.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo, kot doslej prvi slovenski glasbenih, za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
V prvem delu diptiha oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov bosta sogovornika slikarka Tina Dobrajc in slikar Mito Gegič. Sta slikarja mlajše srednje generacije, dodobra uveljavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki poleg slikarstva umetniško ustvarjata tudi v gledališču in novih medijih. Srečali smo se na Loškem gradu v Škofji Loki, kjer živita in ustvarjata in se pogovarjali o njuni umetnosti in širše. V drugi oddaji, prihodnji teden, bosta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Oddaji se povežeta v diptih s sklepnim delom prve, v kateri s Tino Dobrajc govoriva o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja. na sliki: fotografija iz videa Wrecking Ball, T. Dobrajc in M. Gegič, 2015, foto: Mito Gegič
Od danes do nedelje poteka že 9. mednarodni intermedialni festival na gradu Snežnik Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo na 14 odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Blaž Mazi
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.
Izpostavljamo dva koncerta, ki ju bomo posredovali tudi na programu Ars. Ob 17h se bo v Cankarjevem domu začel koncert Zbora Slovenske filharmonije s programom, ki si ga bosta delila dva dirigenta, Gary Graden in Josep Vila i Casanas. V neposredni prenos na Arsu se Europa cantat ob 21h vrne s koncertom Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Zbor vodi Helena Fojkar Zupančič, osrednja gosta jutranje oddaje o festivalu.
Skupina Singer Pur že od začetka devetdesetih let prepričuje s svojim odličnim petjem zelo različne glasbe in programi, pogosto skrbno zastavljenimi okrog določene teme. Rdeča nit sporeda z naslovom Med vrtinci je glasba skladateljic - od Hildegarde iz Bingna do sodobne slovenske skladateljice Katarine Pustinek Rakar.
Tudi danes bo pestro! Najprej na festivalski televiziji, potem pa še na koncertu: V Raziskovalnem ateljeju, ki se bo na spletu začel ob pol poldne bo danes Tine Fris-Ronsfeld predstavila igre in vaje za prebijanje ledu, ki so namenjene zbliževanju oseb vseh starosti s pomočjo glasbe, petja in gibanja, po drugi uri pa se začnejo predavanja Pulse. Prvi predavatelj dr. Zvezdan Pirtošek je svoje predavanje naslovil Nevroznanost in umetnost: kako umetnost učinkuje na možgane, ob pol petih bo Jim Daus Hjernoe prikazal nove možnosti sodelovanja zborov v živo prek digitalnega omrežja s sistemom LoLa, ob 15:15 pa se začne predavanje Damijana Močnika in Inge Breznik z naslovom Navdihujoč zborovski sistem v Sloveniji in zborovska piramida v Zavodu sv. Stanislava, v katerem bosta predavatelja prestavila slovenski zborovski sistem, ki v svetu velja za unicum. Večerni koncert bo oblikovala nemška a capella zasedba Singer pur, ki jo sestavljajo sopranistka Claudia Reinhard, tenoristi Chistian Meister, Markus Zapp in Manuel Warwitz ter baritonista Jakob Steiner in Marcus Schmidl. Nekoliko nenavadna kombinacija glasov? V resnici gre za formulo za uspeh. Zasedba Singer Pur namreč ne pozna slogovnih zadržkov in izvaja vse, kar se izvesti da.
Neveljaven email naslov