Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman Ivana Cankarja bo na sporedu 12 večerov vsak delavnik ob 19. uri.
Roman je izšel leta 1904 in sodi med vrhunce Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju; o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih, pove odgovorni urednik programa Ars Matej Venier:
Leta 1899 se je Ivan Cankar na Dunaju preživljal kot časnikar. Jeseni tistega leta se je nastanil v delavskem predmestju Ottakring pri ločeni šivilji Albini Loeffler, ki je živela sama s štirimi otroki. S tedaj dvanajstletno hčerjo Steffi se je pozneje zaročil, najraje pa je imel hudo bolno Amalijo, ki je morala v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pisatelj jo je večkrat obiskal in vtisi s teh obiskov so botrovali kratkemu romanu Hiša Marije Pomočnice; delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev njegovega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklic, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih.
Radijski roman je nastal v interpretaciji Branka Jordana in režiserja Alena Jelena. V zvok prelita Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice je dopolnila zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki, ki v obliki zvočnih knjig izhaja pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija.
Vsak del bo na spletu mogoče poslušati še 24 ur po prvem predvajanju. Vsi bodo objavljeni v rubriki Radijski roman.
Roman Ivana Cankarja bo na sporedu 12 večerov vsak delavnik ob 19. uri.
Roman je izšel leta 1904 in sodi med vrhunce Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju; o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih, pove odgovorni urednik programa Ars Matej Venier:
Leta 1899 se je Ivan Cankar na Dunaju preživljal kot časnikar. Jeseni tistega leta se je nastanil v delavskem predmestju Ottakring pri ločeni šivilji Albini Loeffler, ki je živela sama s štirimi otroki. S tedaj dvanajstletno hčerjo Steffi se je pozneje zaročil, najraje pa je imel hudo bolno Amalijo, ki je morala v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pisatelj jo je večkrat obiskal in vtisi s teh obiskov so botrovali kratkemu romanu Hiša Marije Pomočnice; delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev njegovega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklic, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih.
Radijski roman je nastal v interpretaciji Branka Jordana in režiserja Alena Jelena. V zvok prelita Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice je dopolnila zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki, ki v obliki zvočnih knjig izhaja pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija.
Vsak del bo na spletu mogoče poslušati še 24 ur po prvem predvajanju. Vsi bodo objavljeni v rubriki Radijski roman.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov