Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman Ivana Cankarja bo na sporedu 12 večerov vsak delavnik ob 19. uri.
Roman je izšel leta 1904 in sodi med vrhunce Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju; o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih, pove odgovorni urednik programa Ars Matej Venier:
Leta 1899 se je Ivan Cankar na Dunaju preživljal kot časnikar. Jeseni tistega leta se je nastanil v delavskem predmestju Ottakring pri ločeni šivilji Albini Loeffler, ki je živela sama s štirimi otroki. S tedaj dvanajstletno hčerjo Steffi se je pozneje zaročil, najraje pa je imel hudo bolno Amalijo, ki je morala v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pisatelj jo je večkrat obiskal in vtisi s teh obiskov so botrovali kratkemu romanu Hiša Marije Pomočnice; delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev njegovega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklic, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih.
Radijski roman je nastal v interpretaciji Branka Jordana in režiserja Alena Jelena. V zvok prelita Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice je dopolnila zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki, ki v obliki zvočnih knjig izhaja pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija.
Vsak del bo na spletu mogoče poslušati še 24 ur po prvem predvajanju. Vsi bodo objavljeni v rubriki Radijski roman.
Roman Ivana Cankarja bo na sporedu 12 večerov vsak delavnik ob 19. uri.
Roman je izšel leta 1904 in sodi med vrhunce Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju; o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih, pove odgovorni urednik programa Ars Matej Venier:
Leta 1899 se je Ivan Cankar na Dunaju preživljal kot časnikar. Jeseni tistega leta se je nastanil v delavskem predmestju Ottakring pri ločeni šivilji Albini Loeffler, ki je živela sama s štirimi otroki. S tedaj dvanajstletno hčerjo Steffi se je pozneje zaročil, najraje pa je imel hudo bolno Amalijo, ki je morala v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pisatelj jo je večkrat obiskal in vtisi s teh obiskov so botrovali kratkemu romanu Hiša Marije Pomočnice; delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev njegovega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklic, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih.
Radijski roman je nastal v interpretaciji Branka Jordana in režiserja Alena Jelena. V zvok prelita Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice je dopolnila zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki, ki v obliki zvočnih knjig izhaja pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija.
Vsak del bo na spletu mogoče poslušati še 24 ur po prvem predvajanju. Vsi bodo objavljeni v rubriki Radijski roman.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov