Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman Ivana Cankarja bo na sporedu 12 večerov vsak delavnik ob 19. uri.
Roman je izšel leta 1904 in sodi med vrhunce Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju; o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih, pove odgovorni urednik programa Ars Matej Venier:
Leta 1899 se je Ivan Cankar na Dunaju preživljal kot časnikar. Jeseni tistega leta se je nastanil v delavskem predmestju Ottakring pri ločeni šivilji Albini Loeffler, ki je živela sama s štirimi otroki. S tedaj dvanajstletno hčerjo Steffi se je pozneje zaročil, najraje pa je imel hudo bolno Amalijo, ki je morala v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pisatelj jo je večkrat obiskal in vtisi s teh obiskov so botrovali kratkemu romanu Hiša Marije Pomočnice; delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev njegovega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklic, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih.
Radijski roman je nastal v interpretaciji Branka Jordana in režiserja Alena Jelena. V zvok prelita Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice je dopolnila zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki, ki v obliki zvočnih knjig izhaja pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija.
Vsak del bo na spletu mogoče poslušati še 24 ur po prvem predvajanju. Vsi bodo objavljeni v rubriki Radijski roman.
Roman Ivana Cankarja bo na sporedu 12 večerov vsak delavnik ob 19. uri.
Roman je izšel leta 1904 in sodi med vrhunce Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju; o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih, pove odgovorni urednik programa Ars Matej Venier:
Leta 1899 se je Ivan Cankar na Dunaju preživljal kot časnikar. Jeseni tistega leta se je nastanil v delavskem predmestju Ottakring pri ločeni šivilji Albini Loeffler, ki je živela sama s štirimi otroki. S tedaj dvanajstletno hčerjo Steffi se je pozneje zaročil, najraje pa je imel hudo bolno Amalijo, ki je morala v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Pisatelj jo je večkrat obiskal in vtisi s teh obiskov so botrovali kratkemu romanu Hiša Marije Pomočnice; delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev njegovega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklic, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih.
Radijski roman je nastal v interpretaciji Branka Jordana in režiserja Alena Jelena. V zvok prelita Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice je dopolnila zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki, ki v obliki zvočnih knjig izhaja pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija.
Vsak del bo na spletu mogoče poslušati še 24 ur po prvem predvajanju. Vsi bodo objavljeni v rubriki Radijski roman.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov