Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Tomislav Zajec - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Boris in Sabastian Cavazza - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem. Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
V recitalu sta vrhunska interpreta umetniške besede, dramska igralca Aleš Valič in Urs Remond, predstavila nekaj pesmi nikoli do konca razkritega pesnika Franceta Prešerna in tenkočutnega začetnika slovenske moderne Ivana Cankarja. Prešernova poezija in pesmi iz Cankarjeve Erotike je bilo moč slišati tako v slovenskem kot nemškem jeziku. V nemški jezik je pesmi prevedel prof. dr. Boštjan Dvořak, slovenski jezikoslovec in prevajalec s Humboldtove univerze v Berlinu. Interpreta je na klavirju spremljal Gregor Jagodič.
Drugo del otvoritvenega koncertnega dogodka Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in tremi karizmatičnimi glasbeniškimi osebnostmi, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, slovenskim multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškićem.
Nagrajene in odkupljene zgodbe 28. anonimnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpisuje 3. program Radia Slovenija – program Ars, so znane. Tretjo nagrado je žirija podelila zgodbi O bližini – njena avtorica je Iva L. Novak. Drugo nagrado je žirija podelila zgodbi V avtobusu nas je bilo kakih osem, napisala pa jo je Polona Campolunghi Pegan. Prvo nagrado je žirija podelila zgodbi Dva tisoč petsto besed. Njena avtorica je Manka Kremenšek Križman.
Vabljeni k poslušanju intervjuja s pisateljico Manko Kremenšek Križman, ki je prejela prvo nagrado na letošnjem natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars. Žirijo je prepričala njena zgodba z naslovom Dva tisoč petsto besed, ki obravnava ganljiv odnos med ostarelim očetom in hčerko, ki ga obiskuje v psihiatrični ustanovi.
Otvoritveni koncertni dogodek Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in Marino Martensson. V njeni izvedbi poslušajte skladbo Blizu, s katero je lani nastopila na Emi in se uvrstila v finale ter skladbo Fade Away.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, prenos iz Rašice
Priredba temeljnega avantgardističnega dela Ursonate (Prasonata) Kurta Schwittersa. Dogodek so zasnovali Dragan Živadinov, Oktet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom muzikologinje dr. Tjaše Ribizel, dramski igralec Blaž Šef, bralec Ivan Lotrič in režiser in avtor radijske različice Klemen Markovčič.
Neveljaven email naslov