Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Na slovenski Obali, kjer so pred nekaj tedni snemali tujo filmsko produkcijo z zvezdniškimi, oskarjevskimi imeni, se je še uradno odprl Festival slovenskega filma, njegova jubilejna 25. izdaja. V portoroškem Avditoriju in piranskem Gledališču Tartini ter v Razstavišču Monfort, ki je na pol poti med njima, se bo do nedelje odvrtel pregled najnovejše slovenske filmske produkcije. Otvoritveni večer je bil v znamenju naše igralske dive Milene Zupančič, ki je – kot prva med igralci in igralkami – prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt
Številni očitki krožijo v medijih. Kritičnost ministrice za kulturo Aste Vrečko v intervjuju za STA razumejo kot nezaupnico. Bassina tudi skrbi, kot pravi, stopnjevanje pritiska na vodstvo, vse od kar je Svet ministrstvu predlagal revizijo poslovanja za zadnjih deset let. Veliko je neresnic, poudarja Bassin, mediji naj bi se po njegovem na vodenje Moderne galerije odzivali na svojstven način, očitno torej pristransko. Oba z direktorjem priznavata slabe odnose med zaposlenimi in vodstvom. Tu so še očitki na račun nestrokovnosti vodenja – utemeljitev teh Bassin ni zaznal. Kot poudari, so nekateri zaposleni po odhodu prejšnje direktorice Zdenke Badovinac nasprotovali imenovanju kateregakoli novega vodstva. Vaupotič je izpostavil tudi očitke vodstvu o neodzivnosti v primeru razstave Nike Autor V Moderni galeriji, češ da ji niso izplačali le novih negovorjenih stroškov. Avtorica je bila prisotna in direktorja prekinila, naj preneha z lažmi, saj naj bi le zahtevala izplačilo s strani vodstva že potrjenega zneska. Ministrstvo za kulturo se na izjavi Bassina in Vaupotiča do 15. ure še ni odzvalo. Pa še: strokovni delavci so se v nedavnem javnem pismu distancirali od razstave Momental-mente v Moderni galeriji, del slovenskih slikark in slikarjev po izboru zunanjega kustosa Andreja Medveda. Ta jih je opremil z opisi, ki so jih označili za popreproščeno tolmačenje umetnosti, ki jo vrača v konservativno polje. Na te kritike so se odzvali v Zvezi društev likovnih umetnikov, vendar nekateri člani društev opozarjajo, da o pismu pred objavo niso bili obveščeni.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec. Foto: Iza Pevec in Wikipedia
Sekcija za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU sta že četrto leto zapored pred mednarodnim dnevom slovarjev pripravila številne dogodke. Predavanja prek svetovnega spleta so odstrla slovaropisni pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. Precej različna so bila dopoldanska predavanja in predstavitve ob mednarodnem dnevu slovarjev, razprta med strokovne dileme in uporabniške izkušnje. Dvojezične slovarje je ob slovensko-češkem in češko-slovenskem slovaropisju zastopal češki jezikoslovec David Blažek, številne predstavitve novih terminoloških slovarjev so pokazale vso pestrost strokovne terminologije, ki jo preučujejo jezikoslovci, od turizma do na primer betonskih konstrukcij in šolskega in davčnega izrazja, za konec pa so preučili še uporabnost portala Franček v šolski rabi in jezikovne svetovalnice za pravopisno rabo. Slovarski teden z naslovom Slovarji včeraj, danes, jutri je pripravila Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev. Na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji so na programu gostje Kozma Ahačič, Matija Ogrin in Matej Šekli, petkova okrogla miza z vabljivim naslovom Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali …car? Pa bo potekala v Atriju ZRC.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN je v Cankarjevem domu že desetič zapored podelil literarno nagrado Mira, s katero vsako leto opozarja na dosežke ženskih literarnih ustvarjalk. Letošnja nagrajenka Darinka Kozinc je zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink. V svojem raziskovanju in literarnih delih se ukvarja z življenjem in usodo žensk, ki so od druge polovice 19. stoletja iz Slovenije odhajale v Aleksandrijo, da bi z delom preživljale svoje družine. Komisija v opredelitvi izpostavlja, da je Darinka Kozinc s svojim delom rušila stereotipne podobe žensk v slovenski zgodovini, jih približala mlajšemu občinstvu ter osvetlila njihovo medsebojno pomoč. Ženski odbor s svojo nagrado skuša popraviti krivice, ki so še vedno prisotne v literarnem kanonu in v izobraževalnem sistemu. Hkrati opozarja tudi na neravnovesje pri podeljevanju nagrad ustvarjalkam. Nagrada Mira je zato izjemno pomembna, saj podeljuje glas še vedno preglašeni ženski besedi. Foto: Wikipedia
Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših. Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali. Vir foto: MMC/Miran Kambič
11. oktobra se začenja Jesenska filmska šola v Slovenski kinoteki. O vrsti zanimivih tem v pogovoru z soorganizatorko šole Ano Šturm.
V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Annie Ernaux slovi predvsem po avtobiografskem značaju svojih literarnih del. Pozornost bralske javnosti pa je pritegnila z romanom Mesto iz leta 1984, v katerem je raziskovala življenje v majhnem francoskem mestu, napetosti med družbenimi razredi in predvsem svoj odnos z očetom. Odlomek je za naše literarne oddaje prevedel Andrej Peric, ki ga je pred mikrofon povabil Gregor Podlogar. Foto: MMC/EPA
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič. Foto: EPA
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pozvala k ustreznemu financiranju slovenske avdiovizualne industrije. Kot so opozorili, sektor že od leta 2018, ko je bila prvič podana zaveza o povečanem financiranju Slovenskega filmskega centra na 11 milijonov evrov, zaman čaka na obljubljeno.
Festival stripa, ki vsako leto oktobra poteka v Kinu Šiška ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod, je osrednji stripovski dogodek v slovenskem prostoru. Festival prinaša kopico stripovskih razstav, pogovorov, predavanj in delavnic, pa tudi program za otroke. V ospredju so priznani mednarodni gosti, med njimi nemški vizualni umetnik ATAK. V okviru festivala bo v Kinu Šiška potekal tudi tradicionalni stripovski sejem s pregledom letošnje stripovske letine in ponudbo izdaj domačih stripovskih založnikov ter obsejemskim dogajanjem, ki se bo zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta. Foto: Festival Tinta
Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu z geslom Mi – junaki svojega dela je zmagal performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. V Beogradu so podelili dve veliki nagradi, drugo je prejela belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi s koreografijo Jana Martensa. Slovenski pa je bil tudi zadnji del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize režiserja Žige Divjaka. Predstava je bila težko pričakovana. Srbski mediji so jo opisovali kot nenavadno, avantgardno, eksperiment, v katerem je osnovna materija surovi kapitalizem, četudi vsebinsko prevladuje ekološka ozaveščenost. Bitef/Jelena Janković
Dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo je Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Zupanova zbirka je pesniška avtobiografija, pesnikov »osebni zemljevid« slovenske poezije in fenomena poezije »kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«, so zapisali pri žiriji. Za ta osebni zemljevid pa je ključno Zupanovo branje slovenske poezije. Zupan je v 90-ih javno priznal, da ne bere slovenske poezije. Nato je to spremenil in počasi je začela nastajati njegova zbirka esejev, osebno srečanje pesnika s 15 slovenskimi pesniki, ki je tudi nekakšen priročnik za branje poezije. Foto: Urška Boljkovac
V ljubljanski Cukrarni predstavljajo samostojno razstavo Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo, njegova dela pa najdemo v zbirkah velikih galerij kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja Arte Povera, ki se je v šestedesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Slika je okno v drug svet je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojstvenim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe oseb – najprej je šlo za njegov avtoportret - je spojil z odsevnim ozadjem in tako del njegovega umetniškega dela vsakič znova postanemo mi, ki to delo gledamo. "Takrat sem spoznal, da so del umetniškega dela tudi univerzum, prostor, čas in obiskovalec. Tako kot sem sam del umetniškega dela, je to postal tudi njegov gledalec. Nisem bil več sam, ni šlo več za mojo identiteto temveč za nas. Vsi so bili del moje identitete, moja identiteta pa del družbe." Tako pove Michelangelo Pistoletto, ki se na razstavi z naslovom Četrta generacija v Cukrarni predstavlja s svojimi ključnimi deli, poudarek pa je na njegovem temnem obdobju iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, namreč vidi več vzporednic: "Zdaj smo ponovno v temi in ta razstava kaže na to, zato je pomembna. Moja dela iz osemdesetih so zdaj zelo sodobna. A optimistično se sprašujem ali bomo lahko po koncu tega obdobja znova videli svetlobo." Pistoletto sicer velja za ključnega predstavnika gibanja Arte povera, ki se je, kot pravi sam, osredotočalo na bistveno in bilo v tem radikalno. In prepričan je, da ostaja radikalno in relevantno še danes. Foto: Iza Pevec
Razstava Momental-mente: žive slike v Moderni galeriji v Ljubljani združuje najnovejša dela sedemnajstih slovenskih slikark in slikarjev. Dela za razstavo je izbral kustos Andrej Medved, ki meni, da je sodobno slovensko slikarstvo v izvrstni formi. Foto: Mitja Konić, Amor Fati, 2016. Olje na platnu, 300 × 400 cm. Foto: Mitja Konić5 / 5
V Beogradu se je začel gledališki festival Bitef. Med devetimi predstavami v tekmovalnem programu sta tudi dve slovenski predstavi, obe koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Pod predstavo Solo, ki je bila premierno uprizorjena lani, se režijsko podpisuje Nina Rajić Kranjac, druga predstava Krize režiserja Žige Divjaka pa bo na Bitefu doživela premiero. O zastopanosti slovenskih umetnikov in drugih poudarkih letošnje izdaje Bitefa pa več Boštjan Anžin. FOTO: detajl fotografije Žige Divjaka iz predstave Krize
"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Foto: Nada Žgank, vir: FB stran Prešernovo gledališče Kranj
V četrtek, 22. septembra, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela mednarodna filozofska konferenca z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti, ki jo bo sklenilo predavanje sodobnega ameriškega filozofa Erica Santnerja. Poleg njega so se na konferenci že predstavili številni ugledni in mednarodno priznani filozofi, tako domači kot tudi tuji, med katerimi najbolj izstopa Slavoj Žižek. Kot je v knjižici povzetkov zapisal dr. Mladen Dolar, idejni pobudnik konference, sega vprašanje gospodarja na začetek naše kulture, človeško zgodovino pa je gospodar preganjal tisočletja, se kazal skozi vedno nove oblike in postavljal vedno nove uganke. A filozofi in filozofinje na mednarodni filozofski konferenci Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti se posvečajo predvsem problemom novih podob Gospodarja, povezanih s sedanjim časom. Konferenca je posvečena aktualnemu pretresanju Heglove misli, naslov namreč napeljuje na slovito dialektiko gospodarja in hlapca iz njegovega dela Fenomenologija duha. Eden od vrhuncev konference je bil četrtkov nastop Slavoja Žižka v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Potrebno je omeniti, da je Žižek o gospodarju že pisal in nekje izpostavil, da marksistično branje dialektike gospodarja in hlapca spregleda, da je gospodar »nazadnje izmislek hlapca« […] in »hlapec se osvobodi gospodarja šele, ko izkusi, kako je bil gospodar le utelešenje samoblokade njegove lastne želje«. V tokratnem predavanju z naslovom Čigav služabnik je gospodar? pa se je navezal na konkretni politični primer: »Najbolj vidna oblika vrnitve potlačenega, je obscen gospodar – nov lik, morda lik freudovskega praočeta. Nekoč tradicionalna avtoriteta izgublja svoj bistveno moč, ker se k njej ni več mogoče vrniti. Vse te vrnitve k tradicionalni avtoriteti so postmoderne prevare. Ali Donald Trump uteleša tradicionalne vrednote? Ne, nikakor, njegov konservatizem je postmoderna predstava, gromozanski egotrip. Z opolzkimi igranjem na tradicionalne vrednote, pomešane z javnimi nespodobnostmi, je bil Donald Trump ultimativen postmodernistični predsednik. In če primerjamo Trumpa na primer z Bernijem Sandersom, je Trump najbolj izrazit postmodernistični politik, Sanders pa staromoden moralist. In zaradi tega je današnja levica oziroma to, kar je od nje še ostalo, v težavah.« Ob tem je Žižek na koncu še opozoril na pomen Heglove misli, ki nas uči, da se ideje lahko ponesrečijo, a se bodo morda naslednjič posrečile. In zato po njegovem prihaja čas Heglove misli. Foto: Gregor Podlogar
Neveljaven email naslov