Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo je prepričal njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejme ameriška pesnica Louise Glück za njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
S temi besedami je Mats Malm tajnik švedske akademije razglasil novo nobelovko za književnost. Louise Glück je ena najeminentnejših predstavnic sodobne poezije. Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin se je rodila leta 1943 v New Yorku. Zakaj je šla nagrada prav v roke Louise Glück, je takole utemeljil predsednik žirije Anders Olsson:
Louise Glück je objavila dvanajst pesniških zbirk in nekaj zbirk esejev o poeziji, vse pa zaznamuje stremljenje k jasnosti. Njene osnovne teme so družinsko življenje ter odnosi z bližnjimi. Kljub temu, da je zanjo pomembno avtobiografsko ozadje, pa Louise Glück ni osebnoizpovedna pesnica. Upesnjuje univerzalno izkušnjo, pri tem pa se naslanja na klasične motive in mitologijo. Glasovi Perzefone ali Evridike pripovedujejo o osebni preobrazbi z osebne perspektive, hkrati pa imajo univerzalno vrednost.
Louise Glück je prvo zbirko Prvorojene izdala leta 1968 in se hitro uveljavila kot eden najopaznejših pesniških glasov v sodobni ameriški književnosti. Letošnja nobelovka je dobro znana tudi pri nas. Ob številnih revialnih in radijskih objavah je leta 2011 v zbirki Nova lirika izšel izbor iz njene poezije z naslovom Onkraj noči. Poslovenila ga je Veronika Dintinjana.
Po pretresih, ki so zaznamovali sodobno zgodovino podeljevanja Nobelovih nagrad za književnost, se je švedska akademija odločila za varnejšo pot. Po Bobu Dylanu, netipičnem literatu, je del strokovne javnosti izrazil pomislek, ali so njegova besedila res tako kvalitetna, če jih beremo izključno kot literaturo in torej niso pospremljena z glasbo. Nato je sledilo obdobje spolnih škandalov, kar je zamaknilo podelitev nagrade iz leta 2018 v leto 2019, ko smo dobili torej dva nobelovca – Olgo Tokarczuk za leto 2018 in Petra Handkeja za leto 2019. Handkeja spremlja senca podpiranja Miloševićevega režima, kar je ob dodelitvi najprestižnejše nagrade za književnost vzbudilo kritične odzive in proteste.
Zdaj se je očitno švedska akademija torej odločila za politično korekten izbor in s tem nekako upravičila pričakovanja javnosti. Uresničila se je napoved mnogih, in sicer da bi bila primerna nagrajenka ženska avtorica, ki ni iz Evrope. Z Louise Glück smo dobili tako nobelovko, ki ni kontroverzna, ne nazadnje pa bo zato v ospredje stopila njena literatura, čemur je prvenstveno namenjena dodelitev Nobelove nagrade, na kar včasih pozabimo. Takole zveni njena pesem Teleskop v interpretaciji Drage Potočnjak.
Louise Glück niso pogosto omenjali med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. V nasprotju z lanskim letošnji izbor gotovo ne bo izzval nasprotovanj. Prejemnico Nobelove nagrade za književnost bomo podrobneje predstavili tudi v naših radijskih oddajah:
Danes ob 17.00
Izšlo je: Louise Glück: Onkraj nočiNocoj ob 21.05 na Prvem
Literarni večer: Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognjaNocoj ob 23.50
Literarni nokturno: Louise Glück: Onkraj Noči
Žirijo je prepričal njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejme ameriška pesnica Louise Glück za njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
S temi besedami je Mats Malm tajnik švedske akademije razglasil novo nobelovko za književnost. Louise Glück je ena najeminentnejših predstavnic sodobne poezije. Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin se je rodila leta 1943 v New Yorku. Zakaj je šla nagrada prav v roke Louise Glück, je takole utemeljil predsednik žirije Anders Olsson:
Louise Glück je objavila dvanajst pesniških zbirk in nekaj zbirk esejev o poeziji, vse pa zaznamuje stremljenje k jasnosti. Njene osnovne teme so družinsko življenje ter odnosi z bližnjimi. Kljub temu, da je zanjo pomembno avtobiografsko ozadje, pa Louise Glück ni osebnoizpovedna pesnica. Upesnjuje univerzalno izkušnjo, pri tem pa se naslanja na klasične motive in mitologijo. Glasovi Perzefone ali Evridike pripovedujejo o osebni preobrazbi z osebne perspektive, hkrati pa imajo univerzalno vrednost.
Louise Glück je prvo zbirko Prvorojene izdala leta 1968 in se hitro uveljavila kot eden najopaznejših pesniških glasov v sodobni ameriški književnosti. Letošnja nobelovka je dobro znana tudi pri nas. Ob številnih revialnih in radijskih objavah je leta 2011 v zbirki Nova lirika izšel izbor iz njene poezije z naslovom Onkraj noči. Poslovenila ga je Veronika Dintinjana.
Po pretresih, ki so zaznamovali sodobno zgodovino podeljevanja Nobelovih nagrad za književnost, se je švedska akademija odločila za varnejšo pot. Po Bobu Dylanu, netipičnem literatu, je del strokovne javnosti izrazil pomislek, ali so njegova besedila res tako kvalitetna, če jih beremo izključno kot literaturo in torej niso pospremljena z glasbo. Nato je sledilo obdobje spolnih škandalov, kar je zamaknilo podelitev nagrade iz leta 2018 v leto 2019, ko smo dobili torej dva nobelovca – Olgo Tokarczuk za leto 2018 in Petra Handkeja za leto 2019. Handkeja spremlja senca podpiranja Miloševićevega režima, kar je ob dodelitvi najprestižnejše nagrade za književnost vzbudilo kritične odzive in proteste.
Zdaj se je očitno švedska akademija torej odločila za politično korekten izbor in s tem nekako upravičila pričakovanja javnosti. Uresničila se je napoved mnogih, in sicer da bi bila primerna nagrajenka ženska avtorica, ki ni iz Evrope. Z Louise Glück smo dobili tako nobelovko, ki ni kontroverzna, ne nazadnje pa bo zato v ospredje stopila njena literatura, čemur je prvenstveno namenjena dodelitev Nobelove nagrade, na kar včasih pozabimo. Takole zveni njena pesem Teleskop v interpretaciji Drage Potočnjak.
Louise Glück niso pogosto omenjali med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. V nasprotju z lanskim letošnji izbor gotovo ne bo izzval nasprotovanj. Prejemnico Nobelove nagrade za književnost bomo podrobneje predstavili tudi v naših radijskih oddajah:
Danes ob 17.00
Izšlo je: Louise Glück: Onkraj nočiNocoj ob 21.05 na Prvem
Literarni večer: Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognjaNocoj ob 23.50
Literarni nokturno: Louise Glück: Onkraj Noči
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov