Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 19.00 - radijski in video prenos opere iz SNG Maribor.
V Mariboru so prejšnji petek premierno uprizorili »Márpurge« – glasbeno-odrsko novost, nastalo po istoimenskem romanu Zlate Vokač - Medic – in s tem počastili stoletnico mariborske opere. Danes zvečer vas vabimo, da ostanete v naši družbi in poslušate radijski oziroma si ogledate video prenos omenjene opere Nine Šenk.
Nocoj ob 19.00
Neposredni prenos: Nina Šenk: Marpurgi, radijski in videoprenos nove slovenske opere iz SNG Maribor
Nocojšnji radijski in videoprenos bomo začeli ob 19-ih s pogovorom s skladateljico Nino Šenk, pol ure pozneje pa se bomo oglasili s prizorišča in podrobneje predstavili novo slovensko opero. Z nami bodo tudi poslušalci berlinskega radia Deutschlandfunk Kultur ter avstralskega in hrvaškega nacionalnega radia.
Enodejanka v desetih slikah je nastala v tesnem sodelovanju z libretistom Igorjem Pisonom. Nas pa je zanimalo, kako se zgodba opere »Márpurgi« razlikuje od istoimenskega romana Zlate Vokač - Medic.
Mislim, da je opera fantastičen medij, ki lahko nagovarja sedanjost, predvsem pa, da je v kombinaciji s sodobnejšo glasbo, za katero so morda značilne kompleksnejše strukture, najprimernejša za izražanje trenutnega položaja. Ne strinjam se, da je žanrsko mrtva. Morda bi zadoščalo že to, da ne bi vedno znova segali po preteklosti, klasičnih operah, ampak bi raziskovali repertoar novejših, ki so nastale v zadnjem času, v zadnjih desetletjih, ter čim bolj vlagali v pisanje novih. S tem se bo opera tudi redefinirala in postajala čedalje primernejša za današnji čas.
Nina Šenk, o tem ali operna dela še vedno lahko nagovorijo današnje občinstvo
Dirigent bo Simon Krečič, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Martin Sušnik kot Mathias, Jaki Jurgec kot Hannes, Bogdan Stopar kot Jani, Sabina Cvilak kot Mirjam in Sebastijan Čelofiga kot Odposlanec.
Opera je po sami strukturi zelo klasična. Nekaterih scen sicer ne imenujemo prvo ali drugo dejanje, so bolj slike – to je bilo skoraj nujno zaradi vsebine in tipa romana, po katerem je nastal libreto. Gre za zelo obsežen zgodovinski roman, tako da v operi obravnavamo samo prvo polovico knjige. Zgodbo oziroma napetosti med glavnima in preostalimi liki je bilo najlaže predstaviti tako, da smo sestavili niz slik, ki jih lahko v prenesenem smislu imenujemo dejanja ali scene. Opera ima vseeno klasično strukturo, sestavljena je iz uverture, ki ji sicer rečem 'uvod', 'mediger', 'zborovskih odlomkov', 'orkestrskih intermezzov' in 'solističnih odlomkov', ki bi bili lahko 'arije' in 'dueti'. Ti elementi so na prvi pogled taki, kot jih prinašajo opere zadnja stoletja, razlike pa se kažejo v zvočnosti celotne opere.
Nina Šenk, o tem ali se opera spogleduje s tradicijo ali odpira nov pogled na glasbeno-gledališko zvrst
Pred neposrednim prenosom poslušajte tudi pogovor z Nino Šenk.
Ob 19.00 - radijski in video prenos opere iz SNG Maribor.
V Mariboru so prejšnji petek premierno uprizorili »Márpurge« – glasbeno-odrsko novost, nastalo po istoimenskem romanu Zlate Vokač - Medic – in s tem počastili stoletnico mariborske opere. Danes zvečer vas vabimo, da ostanete v naši družbi in poslušate radijski oziroma si ogledate video prenos omenjene opere Nine Šenk.
Nocoj ob 19.00
Neposredni prenos: Nina Šenk: Marpurgi, radijski in videoprenos nove slovenske opere iz SNG Maribor
Nocojšnji radijski in videoprenos bomo začeli ob 19-ih s pogovorom s skladateljico Nino Šenk, pol ure pozneje pa se bomo oglasili s prizorišča in podrobneje predstavili novo slovensko opero. Z nami bodo tudi poslušalci berlinskega radia Deutschlandfunk Kultur ter avstralskega in hrvaškega nacionalnega radia.
Enodejanka v desetih slikah je nastala v tesnem sodelovanju z libretistom Igorjem Pisonom. Nas pa je zanimalo, kako se zgodba opere »Márpurgi« razlikuje od istoimenskega romana Zlate Vokač - Medic.
Mislim, da je opera fantastičen medij, ki lahko nagovarja sedanjost, predvsem pa, da je v kombinaciji s sodobnejšo glasbo, za katero so morda značilne kompleksnejše strukture, najprimernejša za izražanje trenutnega položaja. Ne strinjam se, da je žanrsko mrtva. Morda bi zadoščalo že to, da ne bi vedno znova segali po preteklosti, klasičnih operah, ampak bi raziskovali repertoar novejših, ki so nastale v zadnjem času, v zadnjih desetletjih, ter čim bolj vlagali v pisanje novih. S tem se bo opera tudi redefinirala in postajala čedalje primernejša za današnji čas.
Nina Šenk, o tem ali operna dela še vedno lahko nagovorijo današnje občinstvo
Dirigent bo Simon Krečič, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Martin Sušnik kot Mathias, Jaki Jurgec kot Hannes, Bogdan Stopar kot Jani, Sabina Cvilak kot Mirjam in Sebastijan Čelofiga kot Odposlanec.
Opera je po sami strukturi zelo klasična. Nekaterih scen sicer ne imenujemo prvo ali drugo dejanje, so bolj slike – to je bilo skoraj nujno zaradi vsebine in tipa romana, po katerem je nastal libreto. Gre za zelo obsežen zgodovinski roman, tako da v operi obravnavamo samo prvo polovico knjige. Zgodbo oziroma napetosti med glavnima in preostalimi liki je bilo najlaže predstaviti tako, da smo sestavili niz slik, ki jih lahko v prenesenem smislu imenujemo dejanja ali scene. Opera ima vseeno klasično strukturo, sestavljena je iz uverture, ki ji sicer rečem 'uvod', 'mediger', 'zborovskih odlomkov', 'orkestrskih intermezzov' in 'solističnih odlomkov', ki bi bili lahko 'arije' in 'dueti'. Ti elementi so na prvi pogled taki, kot jih prinašajo opere zadnja stoletja, razlike pa se kažejo v zvočnosti celotne opere.
Nina Šenk, o tem ali se opera spogleduje s tradicijo ali odpira nov pogled na glasbeno-gledališko zvrst
Pred neposrednim prenosom poslušajte tudi pogovor z Nino Šenk.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov