Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


02.06.2021

Kritiško sito prejel Muanis Sinanović

Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.


02.06.2021

Eva Petrič: Postkoronsko sonce, v nihanju

Vsebine Programa Ars


02.06.2021

.abeceda [ansambel za novo glasbo] v Klubu CD

.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.


01.06.2021

Ocena predstave: Cipe SLG Celje

Vsebine Programa Ars


31.05.2021

Nočni pisec

V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.


30.05.2021

Cankarjevo nagrado prejme Gašper Kralj

Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.


30.05.2021

Podelitev Cankarjeve nagrade 2021; žirija je izbirala med romani Andreja Blatnika, Gašperja Kralja, Mirane Likar in Lucije Stepančič

Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.


29.05.2021

Simfonični orkester RTV Slovenija na strehi Radia Slovenija

Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija


28.05.2021

Ocena filma Fotograf

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Ocena filma Oče

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Ocena filma Oče

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Indijski režiser Ritesh Batra

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

DobraVaga – pet let

Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.


27.05.2021

Glasba 20. stoletja - Komorna glasba Alfreda Šnitkeja

V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.


27.05.2021

Ministrstvo za kulturo: razstava v Bruslju ni odpovedana

Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.


27.05.2021

30 - Srdjan Živulović

Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović.  Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.


25.05.2021

NUK2 stoji zaradi spora med občino in državo

Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi


25.05.2021

Ujete v medmrežju

Vsebine Programa Ars


Stran 50 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov