Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov