Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov