Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dni v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in Simona Dvoršaka: Koncert v počastitev 80-letnice Akademije za glasbo in 100-letnice Univerze v Ljubljani
Dogodek je nastal v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov Slovenije in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z njim zaznamujemo Svetovni dan poezije in 70. obletnico smrti Otona Župančiča. Pred Prešernovim spomenikom so brali Iva Babić, Ervin Fritz, Katja Gorečan, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Aljaž Koprivnikar, Miha Maurič, Nina Valič, Iztok Osojnik, Nežka Struc, Jure Vuga in drugi. Dogodek sta povezovala Tibor Hrs Pandur in Anja Novak.
V oddaji Medenina in patina bomo tokrat predstavili zgoščenko Luka z (z)godbo, ki sta jo lani posnela in izdala evfonist Luka Einfalt in Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Slišali boste krajši pogovor z Einfaltom, ki je predstavil svoje glasbilo, njegovo uporabnost, vsebinski koncept nove plošče in nekaj skladb z nje.
Posebna oddaja - ponseli smo jo kot Literarni večer - je namenjena poeziji Franceta Prešerna. Slišali boste njegovih sedem gazel; Prešeren jih je napisal v drugi polovici leta 1832 in jih naslednje leto objavil v posebni prilogi časopisa Illyrisches Blatt. V gazelah je pesnik povezal ljubezensko in pesniško temo. Pesmi sta leta 1989 interpretirala dramska igralca Silva Čušin in Boris Juh. Glasbo je izbral Pavel Mihelčič, režiser je bil Gregor Tozon.
Pred prenosom 2. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor urednice in novinarke Neve Zajc z dr. Mojco Marjano Kovač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana, ki bo predstavila značilnosti in znamenitosti Tartinijevega trga v Piranu, tudi spomenik skladatelja Giuseppeja Tartinija. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila violinista Črtomirja Šiškoviča, ki bo na 2. koncertu Sozvočje svetov s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedel violinska koncerta Angela Morigija in Johanna Gottlieba Naumanna.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Ob jubileju, 90-letnici Radia Slovenija, smo v studio programa Ars povabili legendarnega slovenskega glasbenika, Mojmirja Sepeta. O njegovih začetkih, prvih uspehih, povezavi z radijem, kot tudi o današnji glasbeni sceni in še čem, se je z njim pogovarjal urednik za jazz Hugo Šekoranja.
Devetdeseto obletnico Radia Slovenija bomo obeležili s slavnostnim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji in na Prvem ter Tretjem programu našega radia, devetdesetletnika. Ob glasbi iz opusov slovenskih skladateljev in izletov v radijsko preteklost nas čaka še nekaj radiofonskih daril in pravljičnih presenečenj.
Neveljaven email naslov