Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov