Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

19.10.2020

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.

Po frankfurtskem knjižnem sejmu

Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

19.10.2020

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.

Po frankfurtskem knjižnem sejmu

Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov