Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov